Po besedah Draga Kosa "za vsaj eno stranko opozicije korupcija ni nič drugega, kot pa izključno sredstvo za pridobivanje svojih in odvračanje drugih volivcev", slabo pa naj bi njegova protikorupcija komisija sodelovala tudi z vlado. Komisija je sicer v minulem letu zaznala izredni napredek pri sodelovanju s policijo, najslabše pa je sodelovala z državnim tožilstvom. Letno poročilo komisije za leto 2009 prinaša tudi raziskavo, po kateri v gospodarskih družbah ocenjujejo korupcijo kot velik problem.
Kot izhaja iz letnega poročila, objavljenega na spletni strani komisije, je Komisija za preprečevanje korupcije v minulem letu prejela 1027 različnih prijav, od katerih so jih 461 vsebinsko proučili. Poleg tega je komisija obravnavala 188 prijav iz leta 2008, 58 prijav iz leta 2007 ter 21 iz leta 2006.Komisija je v reševanje pristojnim organom odstopila skupno 302 zadevi. 215 prijav, iz katerih je izhajal sum kaznivega dejanja, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti, so odstopili v reševanje pristojnim policijskim upravam, med njimi pa je bil v 111 zadevah zaznan sum korupcijskega kaznivega dejanja.
Komisija je lani objavila tudi 40 načelnih mnenj, dve mnenji in 17 pojasnil o nezdružljivosti funkcij, omejitvah poslovanja, darilih, nadzoru nad premoženjskim stanjem funkcionarjev, konfliktu interesov in korupciji po definiciji. Med načelnimi mnenji se dve nanašata na konflikt interesov in 38 na korupcijo po definiciji.
Od slednjih je 33 načelnih mnenj o ravnanjih, ki ustrezajo definiciji korupcije, pet pa definiciji korupcije ni ustrezalo. Komisija je izdelala tudi dve mnenji, kjer je izrekla, da ravnanje odgovornih oseb ne ustreza definiciji korupcije, niti ne predstavlja konflikta interesov.
Do izrednega napredka v primerjavi s prejšnjimi leti je po oceni komisije prišlo pri sodelovanju s policijo. "Odprtost novega vodstva policije je omogočila dogovor o vrstah in oblikah potrebnega sodelovanja ter obojestranski pretok vseh vrst informacij skladno s pristojnostmi obeh organov," piše v poročilu.
Komisija nasprotno ugotavlja, da je bilo v letu 2009 najslabše sodelovanje z državnim tožilstvom, pri čemer je razen izjem "komunikacija ostala na najnižji možni ravni, predvsem po opozorilu komisije na sporno prakso 'arhiviranja' nekaterih državnotožilskih spisov in po tem, ko je prišlo do problemov z vstopanjem v OECD zaradi ene od odprtih zadev s področja mednarodne korupcije".
Kot je na današnji predstavitvi poročila poudaril predsednik komisije Drago Kos, se je število prijav v primerjavi z letom 2008 skoraj podvojilo, hkrati pa ljudje zaznavajo vsako leto več korupcije.
Kos je bil ob tem kritičen tako do pozicijskih kot opozicijskih politikov. Tako kabinet predsednika vlade po vedenju komisije njihovim predlogom ni sledil niti enkrat, pravi Kos, medtem ko "za vsaj eno stranko opozicije korupcija ni nič drugega, kot pa izključno sredstvo za pridobivanje svojih in odvračanje drugih volivcev".
To in pa javno izraženi dvomi v delovanje vseh organov, ki se ukvarjajo s preprečevanjem in zatiranjem korupcije, imajo lahko po Kosovem hude posledice v prihodnosti. Pristojnim organom utegne zaradi splošnega nezaupanja ljudi in odnosa politike pasti avtoriteta, kar bo ustvarilo pogoje za razvoj korupcije.
Po Kosovih besedah bi morala tako politika v prvi vrsti pustiti pristojne organe, da opravijo svoje delo, vendar po njegovem prave politične volje za pregon korupcije v Sloveniji ni.
Kos je komentiral tudi oceno z letnega poročila o sodelovanju s tožilstvom in dejal, da odvračanje napadov in trditve o korektnem delu tožilstva ne bodo zaustavili slabšanja situacije na področju korupcije. Pri tem je pojasnil, da po eni strani razume, da vsi napadi, naj bodo ali ne upravičeni, povzročijo, da se določena ustanova zapre vase in se začne predvsem braniti. Po drugi strani pa bi pričakovali, tako Kos, da če sta policija in sodstvo šla v določene korake, bi bilo podobno pričakovati tudi od tožilstva.
Poročilo vsebuje tudi izsledke javnomnenjske raziskave o korupciji, izvedene v slovenskih gospodarskih družbah. Raziskavo je opravila družba Valicon na osnovi vzorca 300 zaposlenih v malih, srednjih in velikih podjetjih, iz nje pa je razvidno mnenje anketirancev, da je korupcija v Sloveniji velik oziroma zelo velik problem.