Po Indeksu zaznave korupcije 2009, ki ga je danes objavila organizacija Transparency International, se je Slovenija s 6,6 indeksne točke uvrstila na 27. mesto. Lani je Slovenija dosegla malce boljšo oceno, in sicer 6,7 indeksne točke. Najvišje med 180 državami sta se uvrstili Nova Zelandija z 9,4 in Danska z 9,3 indeksnimi točkami.
Kot je na današnji novinarski konferenci povedala predsednica Društva Integriteta Simona Habič, indeks zaznave korupcije kaže, da v Sloveniji, ki se je lani uvrstila na 26. mesto, na tem področju ni velikih sprememb "Lahko rečemo, da bi Slovenija pri vzpostavljanju integritete lahko storila več," je prepričana Habičeva, ki tudi meni, da lahko k večji transparentnosti pomaga prav civilna družba.
Po besedah Habičeve Transparency International in Komisija za preprečevanje korupcije v naši državi ugotavljata težave pri porabi javnega denarja in na področju klientalizma. Kot je zatrdila, bi lahko stanje na področju transparentnosti izboljšal zakon o integriteti v javnem sektorju, ki pa še ni "ugledal luči sveta".
Ob tem je zatrdila, da bi z ustreznim pravnim okvirom omogočili gospodarstvu in podjetjem nemoteno poslovanje. Zmanjševanje zlorabe javnih sredstev in netransparentnosti bi namreč po besedah Habičeve vplivalo na gospodarsko rast, kar je za Slovenijo v tem trenutku najbolj pomembno.
Prav tako je po mnenju predsednice omenjenega društva v Sloveniji problem tudi to, da je še vedno skoraj tretjina županov hkrati tudi poslancev. Po njenem mnenju lahko pričakujemo na tem področju večjo stopnjo zavedanja transparentnosti, ko bo sprejeta novela zakona o poslancih, ki naj bi uvedla nezdružljivost poslanske in županske funkcije.
Habičeva je še prepričana, da bi morala biti vloga Komisije za preprečevanje korupcije bolj jasno opredeljena.
Ob tem je pojasnila, da je Transparency International letos ocenjeval 180 držav. Najvišje so se uvrstile Nova Zelandija z 9,4, Danska z 9,3, Singapur in Švedska z 9,2 ter Švica z devetimi indeksnimi točkami. Najslabše pa so ocenjene Somalija z 1,1 točke, Afganistan z 1,3, Mjanmar z 1,4 ter Sudan in Irak z 1,5 indeksne točke.
Ob tem je Habičeva pojasnila, da ti rezultati ne pomenijo, da na Novi Zelandiji ni korupcije. Indeks zaznave stopnje korupcije namreč temelji na oceni poslovnežev in analitikov neke države o stopnji korupcije v javnem sektorju v tej državi, je poudarila. Dodala je, da so cilji javne objave indeksa osveščanje javnosti in ustvarjanje ozračja za spremembe.
Transparency International po besedah Habičeve ugotavlja, da je na kriznih področjih več korupcije tudi na gospodarskem področju. Ugotavlja še, da javne investicije povečajo tveganje za korupcijo. Po oceni organizacije je največji problem kar se korupcije tiče v zahodnih državah na področju tajnosti bančnih podatkov.
Po besedah Habičeve je Transparency International največja nevladna organizacija, ki pokriva področje boja proti korupciji, Društvo Integriteta pa je njena nastajajoča podružnica, saj so v akreditacijskem postopku, ki traja dve leti.
Transparency International ob istem času po svetu predstavi rezultate indeksa zaznave korupcije (Corruption Perception Index - CPI). Indeks CPI za leto 2009 temelji na podatkih, ki so se zbirali minuli dve leti, izračunan pa je bil na podlagi 13 virov, ki jih je podalo 10 samostojnih organizacij, med njimi Afriška razvojna banka, Azijska razvojna banka in Svetovna banka.
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos je za STA ocenil, da je Slovenija dosegla približno enak rezultat kot lani in približno enako uvrstitev kot lani zato, ker se pogoji na področju boja proti korupciji "niso v ničemer znatno spremenili".
Ob tem je pojasnil, da je treba upoštevati, da so bile meritve TI izvedene konec lanskega leta in na začetku letošnjega leta. "Takrat še ni bilo nobene spremembe," je dejal. Kot je dodal, bomo šele s spremembo zakonodaje, tj. zakona o preprečevanju korupcije, "ki bo prinesel vrsto novosti, lahko začeli resno razmišljati o tem, da bo Slovenija dosegla boljši rezultat".
