Revija Reporter
Slovenija

Koroški Slovenci želijo postavitev dvojezičnih napisov v 37 krajih avstrijske Koroške

STA

7. sep. 2020 13:46 Osveženo: 13:52 / 07. 9. 2020

Deli na:

Sele oziroma Sielach.

Facebook / NSKS - Narodni svet koroških Slovencev

Koroški Slovenci, združeni v pobudi Slovenski konsenz za ustavne pravice (Skup), so danes pozvali župane občin na dvojezičnem območju, naj v skupno 37 krajih postavijo dvojezične napise. Pozvali so jih, naj sledijo zgledu občin Žitara vas in Šentjakob v Rožu, ki sta julija sprejeli odločitev o postavitvi dvojezičnih tabel v 23 vaseh.

Občinski svet v Šentjakobu v Rožu je konec julija sklenil, da bodo dvojezične table postavili v vseh 22 vaseh. Občinski svet v občini Žitara vas pa je podprl predlog za postavitev dvojezičnega krajevnega napisa v kraju Sele. Tablo naj bi odkrili 10. oktobra ob predvidenem obisku predsednikov Avstrije in Slovenije, Alexandra Van der Bellna in Boruta Pahorja na avstrijskem Koroškem ob stoti obletnici koroškega plebiscita.

V Skupu so zdaj župane občin na dvojezičnem območju na avstrijskem Koroškem pozvali, naj sledijo dobremu zgledu. Pisma so poslali vsem županom občin, kjer imajo posamezni kraji enak ali višji delež slovenskega prebivalstva kot Sele, pa kljub temu nimajo dvojezičnega napisa. Pisali so županom občin Bistrica v Rožu, Borovlje, Djekše, Dobrla vas, Galicija, Hodiše ob jezeru, Kotmara vas, Rožek, Ruda, Škocjan, Škofiče, Šmarjeta v Rožu, Šmohor-Preseško jezero, Štalenska gora, Velikovec, Vernberk, Vrba na Koroškem, Žihpolje, Žitara vas in Žrelec, so sporočili iz pobude.

Skupaj gre za 37 krajev, med njimi Sveče, Apače in Plešerka. Skup predlaga županom, da tudi v njihovih občinah še pred 10. oktobrom poskrbijo za sklep, da vsaj ti kraji dobijo dvojezične krajevne napise. Tako bi tudi v njihovih občinah pokazali, da jim je pri srcu ohranitev slovenske narodne skupnosti v občini, so zapisali.

Dodatni dvojezični napisi so namreč po njihovem mnenju v letu 2020 pomembni signali, da politika na avstrijskem Koroškem vendarle kaže pripravljenost priznati enakopravnost slovenščine kot drugega deželnega jezika skupne domovine. Dodali so sicer, da se s tem samo nadoknadijo ukrepi, "ki bi bili že zdavnaj potrebni".