Komisija za preprečevanje korupcije v četrtek razkrila, da so subjekti javnega sektorja fizičnim osebam v zadnjih 11 letih prek avtorskih in podjemnih pogodb izplačali za več kot milijardo evrov.
Pri tem se je ministrica za izobraževanje Stanka Setnikar Cankar znašla na drugem mestu zaslužkarjev, saj je v omenjenem obdobju poleg redne plače prejela še za 636.068,98 evra honorarjev. Dan po tem je ponudila odstop s funkcije, ki ga je premier Miro Cerar sprejel.
Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je v izjavi za STA ob robu kongresa SMC izpostavil, da ima glede opravljanja dodatnega dela dva kriterija: Da obseg dodatnega dela ne ogrozi rednega in da opravljaš delo, pri katerem ni težav s konkurenčno klavzulo. "V primeru ministrice bi težko rekel, da sta bila kriterija izpolnjena, zato menim, da je prav, da je odstopila," je povedal minister.
Po tem razkritju visokih honorarjev tudi nekaterih politikov se je v političnih vrstah pojavilo veliko pozivov k spremembam zakonodaje, ki bi odpravile te anomalije v sistemu.
Po Koprivnikarjevem mnenju je sicer temeljna težava, da takšni veliki zneski uhajajo, a niso protizakoniti. "Vedno se bo našla pot, še drugo podjetje, preko katerega se bo denar odvajal," ocenjuje minister.
Vsakič znova, ko uvedemo nov mehanizem transparentnosti, se po njegovem mnenju pojavi nekaj anomalij, potem pa se ne dogajajo več. Namen je tako v učinkovitem odkrivanju anomalij, ne pa v zakonskem omejevanju, ugotavlja minister.
Po njegovih ocenah se bodo tovrstnim anomalijam zelo lahko, transparentno in elegantno izognili, če bodo te podatke redno javno objavljali. Zato se zavzema za to, da se objavljajo plače, transferji, prihodki in vse, kar se dogaja v javnem sektorju. Da so profesorji, učitelji in drugi javni uslužbenci, javni zavodi in organizacije podvrženi stalnemu pregledu: "Kaj se dogaja z denarjem, kje se koncentrirajo večje količine denarja in pri katerih posameznikih se zbirajo."
Spomnil je namreč, da so z interventnimi ukrepi v zadnjem času zelo zamejili izplačilo avtorskih honorarjev. Vendar predvsem za vladne službe, ministrstva in organe v sestavi, medtem ko v širšem javnem sektorju te omejitve niso tako stroge.