julia roberts 1 Odkrito.si

Julie Roberts sorodniki njenega moža na začetku ...

meduza, cornwall Svet24.si

FOTO: Posneli meduzo, veliko kot človek

Nal Husič Petisvet.si

Nal Husić: karte kažejo, kako nas 'luna gunca'

miro cerar bmw Svet24.si

Poklukar v parlamentu razkril Cerarjevo veliko ...

severina Svet24.si

FOTO: Severina, imaš res 47 let?

wabra nina-mjp Njena.si

Znana Slovenka zaradi bolezni prestala težko ...

Nika Zorjan 3 Njena.si

Ta lepotica je sestra Nike Zorjan!

Slovenija

Konsenz v DZ

Deli na:

Vse poslanske skupine razen SNS so k sklepu o zaščiti slovenskih interesov pri vključevanju Hrvaške v Nato vložile skupno dopolnilo, ki podrobneje opredeljuje, kaj je Slovenija nadzorovala ob osamosvojitvi. S tem po mnenju vodje poslanske skupine SLS Jakoba Presečnika ni več razloga za razpis referenduma.

Vse poslanske skupine razen SNS so k sklepu o zaščiti slovenskih interesov pri vključevanju Hrvaške v Nato vložile skupno dopolnilo, ki podrobneje opredeljuje, kaj je Slovenija nadzorovala ob osamosvojitvi. S tem po mnenju vodje poslanske skupine SLS Jakoba Presečnika ni več razloga za razpis referenduma.

Poslanske skupine SD, Zares, LDS, DeSUS, SDS in SLS so tik pred začetkom seje, ki se je zaradi pogajanj v zadnjem trenutku začela 45 minut kasneje, k predlaganemu sklepu, ki ga je v ponedeljek sprejel odbor za zunanjo politiko, vložile skupen dodatek, ki naj bi preprečil nadaljevanje referendumskih aktivnosti. Predlagali so skupno dopolnilo, da so na dan osamosvojitve 25. 6. 1991 "slovenski organi med drugim izvajali pristojnosti v zaselkih na levem bregu Dragonje, na ozemljih na levem bregu Mure pri Hotizi, ter da je Slovenija imela teritorialni stik z odprtim morjem in je izvajala jurisdikcijo nad celotnim Piranskim zalivom".

Kot je pojasnil predlagatelj sklepa, Presečnik, je glavni namen današnje seje predvsem v zaščiti osnovnih slovenskih interesov. Predlagani dodatek po njegovih besedah zadostuje zahtevam, DZ pa bo s tem sklepom tudi uradno sprejel stališče, da zavrača poskuse kršenja ozemeljske celovitosti s strani Hrvaške.

Menil je, da bi lahko imelo nesprejetje tega sklepa škodljive posledice, "ki jih kasneje morda ne bo več mogoče popraviti". "V vseh poslanskih skupinah smo skupaj z vlado našli sporazumno rešitev in ni nobenega razloga za nadaljevanje postopka za razpis referenduma," je poudaril Presečnik.

Poslance je nagovoril tudi premier Borut Pahor in menil, da če bo DZ sprejel dopolnjena stališča in če do razpisa referenduma ne bo prišlo, bo Slovenija okrepila svojo pogajalsko moč za dosego nacionalnih interesov, povezanih s pravično določitvijo meje s Hrvaško. "Dogovor, ki je bil dosežen, je razumen," je poudaril Pahor in izpostavil, da mimo tega sklepa ne bo mogel nihče, torej bo zavezoval tudi pogajalce s Hrvaško.

Zdaj je odvisno od zunajparlamentarne Stranke slovenskega naroda in Zavoda 25. junij, ki sta vložila pobudo za zbiranje 40.000 podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o ratifikaciji vstopa Hrvaške v Nato. Pobudnika sta napovedala, da z referendumskimi aktivnostmi ne bosta nadaljevala, če bo DZ sprejel sklep ki ga je predlagala SLS in ki bo podrobneje opredeljeval, kaj je Slovenija nadzirala na dan 25. 6. 1991.

Toda za zdaj ni jasno, ali bosta pobudnika napoved uresničila; v DZ namreč še vedno potekajo intenzivni pogovori s predstavniki obeh pobudnikov, naj odstopijo od nadaljevanja referendumskih aktivnosti, zaveze z njihove strani pa za zdaj še ni.

Loading...