Kongres SD: Še nekaj let Dejana Židana, a vsi v stranki niso zadovoljni

Novoizvoljeno vodstvo je po Židanovih besedah dobilo pomembno nalogo, da z vsem svojim znanjem in energijo ter spoštovanjem do ljudi, države in socialne demokracije trdo delajo naslednja štiri leta. "Ne morem trditi, da bodo vse naše odločitve optimalne in da nikoli ne bo zmote, saj smo ljudje. Trdim pa odgovorno, da bomo energijo in znanje usmerili v to, da počnemo koristne stvari, da počnemo to, kar socialna demokracija počne že sto let," je še dejal prvak SD, ki je danes bil edini kandidat za predsedniški stolček.

Predsednik SD Dejan Židan je v nagovoru delegatov na kongresu danes poudaril, da so pričakovanja ljudi do SD včasih večja, kot jih odraža moč stranke, kar pa jih ne ustavi, ampak krepi. Zato so dolžni, da so v prihodnje še močnejši. Poudaril je, da odločitev za vstop v vlado ni preprosta, a da so stranka, ki ima pogum, da nastavi svoj hrbet.

Izpostavil je še, da se SD ne skriva za lažnimi predvolilnimi obljubami in ne podpirajo le všečnih ukrepov, niso projekt za ene volitve, ampak znajo teči na dolge proge. Prav tako so po njegovih besedah stranka, ki se nikoli ne bo poimenovala po eni osebi, saj za to ni potrebe, ker jih oblikuje misel, ki je starejša od sto let.

Židan je svojo politično kariero začel kot kmetijski minister leta 2010 v vladi Boruta Pahorja, vodenje SD pa je z nekaj oklevanja prevzel, ko je bila stranka na kolenih, in ji letos tlakoval pot v še eno vlado. Stranko je, kot pravi sam, profesionaliziral in okrepil.

Na kongresu SD so med drugim spremenili statut, ena od vidnih sprememb je razširitev podpredsedniških mest iz dveh na štiri.

Evropska poslanka Tanja Fajon je bila na mesto podpredsednice izvoljena v prvem krogu, v drugem pa so delegati med državno sekretarko na ministrstvu za izobraževanje Martino Vuk in pravosodno ministrico Andrejo Katič izbrali slednjo.

Profesor Marko Polič je kandidaturo za podpredsednika dopoldne umaknil, delegati pa so tako potrdili mandat Pikalu in Nemcu. Nemec je sicer po odhodu Janka Vebra iz stranke podpredsedniško funkcijo že opravljal kot vršilec dolžnosti.

Izvolili so tudi 10 članic in 10 članov predsedstva stranke, ki se je prvič sestalo že takoj po kongresu. Med njimi je tudi nekdanji dolgoletni glavni tajnik SD Uroš Jauševec, ki je bil edini izvoljen v prvem krogu in se tako ponovno vrača v organe stranke. Ponovni mandat glavnega tajnika so danes delegati zaupali Dejanu Levaniču, ki je bil tudi edini kandidat za to mesto.

Židan je na 11. volilnem kongresu, na katerem je edini kandidat za nadaljnje vodenje stranke, spomnil na svoje besede na prejšnjem kongresu januarja 2015, ko je bil prvič izvoljen za predsednika SD. Tedaj je napovedal, da je kongres nov začetek za ponoven vzpon socialne demokracije v Sloveniji.

Danes je prepričan, da so v tem času opravili veliko delo. Ob tem je spomnil na delo poslanske skupine in stranke ter na rezultat na zadnjih volitvah v DZ, ki so ga pomembno izboljšali.

"Pričakovanja ljudi do nas so bila vedno velika. Na trenutke večja, kot jih je odražala naša realna politična moč. A to nas ni ustavilo, še več, okrepili smo moč socialne demokracije in dogradili strankino sposobnost, da moč velikega števila izjemnih ljudi, ki jih ima v svojih vrstah, pretvarja v politična dejanja," je poudaril Židan. Socialni demokrati so po njegovem mnenju tisti, ki se vedno zavzemajo za dobrobit ljudi: "Ko je potrebno poskrbeti za državo, za izhod iz krize, za stabilnost, za okrevanje in nenazadnje, za rast."

Kot je dodal, se ne skrivajo za lažnimi predvolilnimi obljubami in na koncu ne podpirajo le všečnih ukrepov, ko bi jim to ustrezalo za nabiranje političnih točk.

Socialni demokrati po Židanovih navedbah niso projekt za ene volitve, ampak znajo teči na dolge proge, "z izkušnjami in znanjem, kako upravljati državo in njene sisteme". Prenavljajo in krepijo pa da se z novo energijo, ki jo v njihovo sredo prinašajo nove generacije in novi ljudje.

To, da so pričakovanja ljudi do SD na trenutke večja, kot jih odražata moč poslanske skupine in stranke, pa jim po Židanovih navedbah daje napotilo: "Dolžni smo, da smo v prihodnje še močnejši." Poudaril je, da so stranka, ki razmišlja o ljudeh, in razume, kaj pomeni tovarištvo. Prav tako so po njegovih besedah stranka, ki se nikoli ne bo poimenovala po eni osebi, saj za to ni potrebe, ker "našo stranko sestavlja misel, ki je starejša od sto let".

Židan je prepričan, da je bila odločitev pred štirimi leti o vstopu v koalicijo pravilna, a ni bila preprosta. "Vedno znova je pred nami isto vprašanje. Ali smo res mi tisti, ki moramo nastaviti svoj hrbet, ali smo res tisti, ki moramo pogoltniti ponos, tudi kakšno prepričanje, da v Sloveniji dobimo levosredinsko vlado? In ko razmislimo, ugotovimo, da imamo pogum," je poudaril Židan.

Po zadnjih volitvah so se po njegovih navedbah soočali s podobnim vprašanjem in se ponovno odločili, da "nastavimo svoj hrbet", zato, ker si Slovenija "ne zasluži desne radikalne vlade". "Politika, ki temelji na sovraštvu, izključevanju, ki verjame, da je laž in ponavljanje laži dovoljeno politično sredstvo, nikoli ne bo naša politika," je v nagovoru delegatom na 11. volilnem kongresu, ki danes poteka v Bukovici pri Novi Gorici, še zagotovil Židan.

Židan edini kandidat

Na današnjem 11. volilnem kongresu SD v Bukovici pri Novi Gorici je bilo v razpravi med drugim slišati kritike na rezultat stranke na junijskih volitvah v DZ. Več pa je bilo tudi opozoril, da ciljev ni moč uresničevati z odmikanjem v politično sredino in od socialne demokracije. Da je bila v preteklosti to napaka, so menili tudi nekateri v vodstvu.

Kot je bilo slišati v razpravi o delu stranke v zadnjih treh letih, ima njihov dolgoletni odnos do nekaterih pomembnih družbenih vprašanj za logično posledico najprej rojstvo in potem krepitev stranke Levica. Izpostavljeno je bilo zlasti vprašanje odnosa med delom in kapitalom.

Ob vprašanju, v čem se SD razlikuje od sorodne Levice, je predsednik SD in danes edini kandidat za nadaljnje vodenje stranke Dejan Židan izpostavil, da je SD stranka, ki je navajena, da takrat, ko je treba, prevzame breme in sprejema težke odločitve. Na vprašanje, ali je vzpon Levice odgovor volilnega telesa in kritika na SD, je Židan odgovoril, da je to verjetno del odgovora, ki velja tako za Slovenijo kot za Evropo.

Po njegovem mnenju premik SD pred nekaj leti proti sredini ni bila prava odločitev: "Nismo sredinska stranka, nismo liberalna stranka. Smo stranka, ki temelji na solidarnosti in zaščiti tudi tistih, ki jim je težko, razumemo pa, da država za svoj razvoj potrebuje tudi močno gospodarstvo."

Vodja poslancev SD Matjaž Han je glede Levice dejal, da delijo neke poglede, "a mi smo stranka, ki lahko te vrednote in poglede spreminjamo in smo bistveno bolj realni pri obljubah".

Evropska poslanka Tanja Fajon, ki je bila danes v prvem krogu izvoljena za podpredsednico SD, je poudarila, da morajo povezovati napredne sile. V Levici in v podobnih strankah, ki po njenem mnenju zagovarjajo napredne vrednote, ne vidi sovražnika.

Čeprav je vodstvo stranke danes večkrat poudarilo, da so na volitvah za 70 odstotkov izboljšali svoj rezultat - dobili so 10 poslanskih mest, pozneje pa je v njihovo poslansko skupino iz SMC prestopil Milan Brglez - pa so nekateri v razpravi nad tem rezultatom izrazili nezadovoljstvo. Dober je rezultat med 15 do 20 odstotkov, je dejal eden od razpravljavcev.

Židan je sicer tudi v nagovoru poudaril, da so pomembno izboljšali rezultat, a so dolžni, da so v prihodnje še močnejši. Han pa je glede na nove člane v SD ocenil, da bo stranka še imela tak potencial, da bo lahko vodila eno od prihodnjih vlad.

Kandidatka za podpredsednico SD Martina Vuk je izpostavila, da se je stranka v zadnjih letih okrepila, v prihodnje pa bi morala po njenem mnenju v smeri zagovarjanja tega, v kar verjamejo. Pri tem je izpostavila človekove pravice in položaj ranljivih skupin, saj da je to tisto, kar to stranko dela drugačno od drugih.

Delegati SD so danes potrdili tudi deklaracijo Socialni demokrati za razumno Evropo. Fajonova je poudarila, da bodo evropske volitve velika preizkušnja za EU. Kot je ocenila, bodo bili bitko na dveh ravneh, in sicer na eni strani z nizko volilno udeležbo, na drugi pa s porastom ksenofobije in nestrpnosti.

V deklaraciji so sicer izpostavili nekaj zavez glede prihodnosti EU, ki se med drugim nanašajo na razmerje med delom in kapitalom, demografske izzive ter boj proti nacionalizmu in skrajnim politikam.

V razpravi o deklaraciji je spregovoril tudi Luka Pahor, sin predsednika republike in dolgoletnega voditelja SD Boruta Pahorja, ki je poudaril vlogo Slovenije v EU.

Na kongresu SD so med drugim spremenili statut, ena od vidnih sprememb je razširitev podpredsedniških mest iz dveh na štiri. V drugem krogu volitev delegati volijo med drugim člane predsedstva in drugo podpredsednico. Za to mesto se potegujeta še ministrica za pravosodje Andreja Katič in državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje Martina Vuk.