Revija Reporter
Slovenija

Konflikt interesov Kresalove v aferi Vegrad - Hypo?

19. jan. 2011 18:26 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017

Deli na:

Ali zaradi ministrice Katarine Kresal obstaja konflikt interesov v policijski preiskavi afere Vegrad - Hypo, vlado v poslanskem vprašanju sprašuje poslanec SDS Jože Tanko. Hypo banka je namreč stranki LDS pomagala s krediti, v posle banke je vpleten tudi njen življenjski spremljevalec Miro Senica, opozarja Tanko. "Vpletenost življenjskega partnerja ministrice za notranje zadeve v afero s tako hudimi posledicami za družbo Vegrad in njene zaposlene, daje zelo slab pečat prizadevanjem za izogibanje konfliktu interesov", meni poslanec

Ali zaradi ministrice Katarine Kresal obstaja konflikt interesov v policijski preiskavi afere Vegrad - Hypo, vlado v poslanskem vprašanju sprašuje poslanec SDS Jože Tanko. Hypo banka je namreč stranki LDS pomagala s krediti, v posle banke je vpleten tudi njen življenjski spremljevalec Miro Senica, opozarja Tanko. "Vpletenost življenjskega partnerja ministrice za notranje zadeve v afero s tako hudimi posledicami za družbo Vegrad in njene zaposlene, daje zelo slab pečat prizadevanjem za izogibanje konfliktu interesov", meni poslanec

Objavljamo poslansko vprašanje Jožeta Tanka:

Na Vlado RS sem dne 5. 11. 2010 naslovil vprašanje v zvezi z afero Vegrad - Hypo banka, pri kateri se zastavlja vprašanje možnega konflikta interesov ministrice za notranje zadeve, Katarine Kresal, v okviru preiskovalnega postopka, ki se izvaja v zvezi z afero Hypo banke v Sloveniji.

Na omenjeno vprašanje v zvezi z možnim konfliktom interesov ministrice za notranje zadeve je Vlada RS odgovorila, da ministrica za notranje zadeve nima pristojnosti vodenja ali usmerjanja policijskih preiskav, zato ne more biti v konflitku interesov. Pri tem odgovoru pa se zastavlja vprašanje, kako je v konkretni zadevi upoštevano določilo drugega odstavka 2.a člena Zakona o policiji, ki opredeljuje, da "Minister daje policiji usmeritve in obvezna navodila za delo.".

Finance so namreč avgusta lani poročale, da gre po njihovih informacijah pri aferi Hypo banke za lombardna posojila posameznikom, domnevno tudi za sanacijo stranke LDS in za posojila, ki naj bi jih prejemal Ram Invest Igorja Jurija Pogačarja, pa tudi za slabo ali nezavarovana 'tajkunska posojila' za menedžerske prevzeme in za posojila družbam teh menedžerjev. Pri tem se je omenjalo tudi nezavarovano izpostavljenost do velenjskega gradbenega podjetja Vegrad.

Življenjski partner ministrice za notranje zadeve, odvetnik Miro Senica, se omenja kot odvetnik v več poslih v zvezi s Hypo banko. Vpletenost življenjskega partnerja ministrice za notranje zadeve v afero s tako hudimi posledicami za družbo Vegrad in njene zaposlene, daje zelo slab pečat prizadevanjem za izogibanje konfliktu interesov ter predstavlja resno oviro izvrševanja določb Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, s tem pa tudi za delovanje pravne države. Prezrtje takšnega konflikta interesov daje namreč neposredno legitimiteto državnim funkcionarjem in njihovim družinskim članom, da lahko obidejo določila, ki urejajo področje predkazenskega postopka ter integritete in preprečevanja korupcije.

Ob tem pa je znano, da je bil nekdanji prvi mož Hypo banke, Božidar Špan, še do pred kratkim tudi član dobrodelne ustanove Parus, ki jo je ustanovil odvetnik Miro Senica, sicer življenjski partner ministrice za notranje zadeve, Katarine Kresal.

Ob tem velja spomniti tudi na to, da je bila v zadnjih dneh javnost obveščena, da je Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki poskušala svoje terjatve do družbe SCT poplačati preko družbe Petrol d.d., podobno kot je to uspelo odvetniku Dušanu Korošcu.

Vlado RS zato sprašujem:

1. Ali je Vlada RS pri odgovoru na postavljeno vprašanje glede možnega konflikta interesov ob navedeni povezanosti in vlogo ministrice za notranje zadeve pri postopku po Zakonu o policiji in Zakonu o kazenskem postopku o aferi Hypo banke tudi v Sloveniji upoštevala 2.a člen Zakona o policiji?

2. Kaj bo storila Vlada RS v primeru ugotovitve konflikta interesov in možnega vplivanja na potek preiskovalnega postopka v zadevi Hypo ob upoštevanju 2.a člena Zakona o policiji?

3. Ali po mnenju Vlade takšno "čudno" stanje zagotavlja vsem enakost pred zakonom in ali lahko ob tem še lahko govorimo o pravni državi?