Konec skrivnostnim dogovorom
14. maj. 2010 17:30 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017
"Ne sme nas biti strah glasovati proti," je ob predstavitvi argumentov proti arbitražnemu sporazumu dejal nekdanji minister za notranje zadeve Dragutin Mate. Ob tem je poudaril, da je bilo v dosedanjem dogovarjanju med Slovenijo in Hrvaško vselej preveč skrivnosti, z določanjem meje pa se ne mudi.
"Ne sme nas biti strah glasovati proti," je ob predstavitvi argumentov proti arbitražnemu sporazumu dejal nekdanji minister za notranje zadeve Dragutin Mate. Ob tem je poudaril, da je bilo v dosedanjem dogovarjanju med Slovenijo in Hrvaško vselej preveč skrivnosti, z določanjem meje pa se ne mudi.
Mate je poudaril, da so se od leta 1991 vsa vprašanja v zvezi z mejo med Slovenijo in Hrvaško poskušala reševati znotraj parlamenta, vse vlade so iskale kompromise znotraj parlamentarnih strank, tudi pri znamenitem sporazumu Drnovšek-Račan. Tokrat so stvari tekle tako, da so se skrivale ne samo pred opozicijo, pač pa tudi znotraj koalicije, in do zadnjega je bila vsebina dogovora skrivnost, je dejal.Ko je bil sporazum na hitro sprejet v hrvaškem saboru, pa je sledila enostranska izjava Hrvaške, ki je stara že 19 let, da kakršna koli odločitev, ki bi določila slovenske teritorialne vode do mednarodnih voda, za njih ni sprejemljiva, je opozoril Mate.
Vprašanje določanja meje je eno najtežjih in države jih rešujejo tudi več sto let, tudi v EU ponekod meje niso določene, zato ni potrebno hiteti, je nadaljeval Mate.
Med dvema skrajnima izhodiščema lahko Slovenija dobi le stik z mednarodnimi vodami oziroma služnostno pravico, s tem pa bi izgubili, kar smo vedno imeli. Če sporazum zavrnemo, ne bomo izgubili ničesar, pač pa se le vrnili na točko, kjer smo že bili. Sicer pa blokade niso nič posebnega, saj na primer Grčija blokira Makedonijo že pri začetku pogajanj za vstop v EU, pa tudi SFRJ in Italija sta mejo z osimskimi sporazumi sklenili šele po 40 letih, je povedal Mate.
Ormoški župan Alojz Sok je menil, da bi se morala vlada namesto s sporazumom ukvarjati s pomembnimi gospodarskimi in socialnimi vprašanji, pri sporazumu pa da ne vemo, kakšna bo rešitev. Zanj je vprašljivo tudi določanje meje na ormoškem koncu, saj je po sporazumu Drnovšek-Račan celotno Ormoško jezero pripadlo Hrvaški, kar pa se ne sklada s katastrskimi mejami.
Po besedah poslanca SDS Branka Mariniča mnogi državljani ne poznajo vsebine sporazuma, opoziciji pa o njem niso dovolili ustrezne razprave. Po njegovem prepričanju so vsi postopki v zvezi s sporazumom protiustavni, ker da 4. člen ustave jasno pravi, da je Slovenija enotna in nedeljiva država. Zgodba se bo po njegovem končala v parlamentu, ki ne bo mogel z dvotretjinsko večino potrditi spremembe ustave, kar je ob sprejetju sporazuma potrebno.
Poslanec SDS Marijan Pojbič pa je citiral besede Franceta Bučarja, češ da želi Hrvaška s sporazumom Slovenijo podrediti svojim političnim ciljem.
Javni tribuni o arbitražnem sporazumu sicer danes pripravljata tudi občinska odbora SDS v Podčetrtku in Ribnici.
Privoščite si nemoteno branje
Prijavljeni uporabniki Trafike24 z izpolnjenimi podatki profila berejo stran brez oglasov.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
Prijavljeni uporabniki z izpolnjenimi podatki profila berejo vsebine brez oglasov.
- preverjen e-naslov
- preverjena tel. številka
- popolni osebni podatki
- prijava na e-novice
Ste pravkar uredili podatke? Osveži podatke