Kdo vlada v tej državi? Po pozivu računskega sodišča in njegovega predsednika Igorja Šoltesa je to postalo prvorazredno vprašanje in ga ne moremo pripisati ljubiteljem teorij zarote. Kot nalašč je zavzelo celotne medijski prostor takoj po prvem srečanju razvojne klavzure, ki bi rešila gospodarstvo. Z napadom v srce vlade (finančno ministrstvo in prikazovanje resničnega javnega dolga države) in njenega predsednika je dejansko že propadla. Poziv vladnega Zares na čelu z Gregorjem Golobičem k ustavnim spremembam, ki bi omogočile tudi predčasne volitve (razpisal bi jih kar predsednik države) in ustavile referendume, je to le še potrdil.
V vladi so se vedli, kot da se jih izid referenduma o zakonu o RTV 12. decembra ne tiče. A malobrižnost je bila le videz. Od usode tega zakona je bilo odvisno, kaj bo z drugimi referendumskimi predlogi in kateri (zakon o malem delu, pokojninska reforma …) bodo sploh sproženi. V tem občutku nemoči je predsednik Zares postavil tezo o »blokiranosti političnega razreda« in v petek obelodanil zahtevo po ustavnih spremembah.
Streznjenje po propadu zakona o RTV Slovenija
Predsednik vlade Borut Pahor se je še novembra pred referendumom o RTV predstavljal kot reformni predsednik vlade in pogumno govoril izbranim novinarjem v svoji pisarni državnega zbora: »Kot reformni predsednik vlade moram korakati odločno in strumno, hkrati pa prebijati fronte na vseh položajih. Takoj ko bi se začeli nekje umikati, bi se umikali na vsej fronti.« Morda je že takrat slutil, da so njegovemu reformnemu komandiranju šteti dnevi in da se čaka le še na njegov prvi umik. Padec zakona o RTV, čeprav res ni bil vladna prioriteta, je bil prvi poraz na Pahorjevi fronti. Zdaj se je začel, kot vidimo, neurejen umik na celotni fronti.
Golobič, ki je do referenduma o RTV javno na vso moč branil Pahorja, se je spremenil v najodločnejšega kritika. Tudi zato, ker ga Pahor ni hotel več poslušati, ko je predlagal najostrejše sankcioniranje Desusa, potem ko ta novembra ni glasoval za proračun. A predsednik Zares je imel že nekaj časa v ognju skrito orožje. Z radikalno zahtevo po ustavnih spremembah – če zanje v koaliciji ne bo posluha, ne izključuje izstopa iz nje – hoče doseči, da bi stranka vnovič vstala od mrtvih in dosegla vsaj nekaj prioritet svojega programa, denimo ukinitev volilnih okrajev.
Zahteva se naključno ali ne ujema z Janševo drugo republiko (prvič predstavljeno že leta 2009) in njegovim pozivom k odprti razpravi o ustavnih spremembah. Golobič nima težav, da bi o ustavnih spremembah razmišljal skupaj z SDS. A že vnaprej je dal vedeti, da bodo njihove zamisli naletele na »zid«. Da je »zid« sam Pahor, ni nobenega dvoma. Golobič v boju za preživetje Zares igra na vse ali nič.
VEČ V TISKANI IZDAJI