Konec novinarske sramote

Politično motivirani uredniški prevzem revije Mag je končno dobil še epilog po epilogu. Predsednik uprave Dela Jurij Giacomelli in odgovorna urednica Romana Dobnikar Šeruga sta sporočila, da bodo do poletja ukinili prilogo Delo Mag. Prvi človek Dela je tudi priznal, da odločitev o prilogi Delo Mag ni bila optimalna z vidika boljše povezanosti vsebin osrednjega slovenskega časnika.

Znano je, da je revija Mag prenehala samostojno nastopati na trgu že marca lani, v prilogo so jo preoblikovali, da bi kljubovali novinarjem, ki smo odšli na novi tednik Reporter. Mag je propadel dobro leto zatem, ko so ga nasilno politično preoblikovali, deset mesecev po začetku izhajanja revije Reporter. Nekdanjemu tajkunu Bošku Šrotu, njegovi pribočnici Andrijani Starina Kosem in novinarjem Dela, ki so jih politično zlorabili za sovražni prevzem Maga, se račun ni izšel. Prav tako tudi ne delu leve politike, ki je nameraval vzpostaviti medijsko enoumje že za časa Janševe vlade. Pred političnim obračunom se je revija prodajala med 12.000 in 14.000 izvodi vsak teden, leto po prevzemu pa je zdrsnila na okoli tri tisoč. Odgovorni urednik Veso Stojanov, ki je napovedoval rojstvo slovenskega Spiegla, bi moral od sramu skočiti iz 14. nadstropja, kjer je bilo uredništvo, na glavo, a je raje odstopil, ko so mu sporočili, da bodo njegov izdelek spremenili v še eno od mnogih brezplačnih prilog Dela. Da bi to največjo sramoto v slovenskem novinarstvu še naprej prodajali v kioskih, si niso mogli več finančno privoščiti. Zlorabo novinarstva v osebne, poslovne in politične interese pivovarske klike in svojih ideoloških zaveznikov so nadaljevali pod mentorstvom odgovornega urednika Dela Darijana Koširja.

Nasilni prevzem revije se je začel, ko je ASK od takratnega v. d. odgovornega urednika Maga Silvestra Šurle zahtevala, da v reviji brani kapitalske interese Pivovarne Laško in da napada takratnega premiera Janeza Janšo. Z njenim pajdašem Stojanom Zdolškom sta celo hotela odrejati, koga naj novinarji intervjuvamo in koga ne. Ker Šurla tega ni dovolil, ga niso hoteli imenovati za odgovornega urednika, ampak so nastavili poslušnega Stojanova, ki je bil takrat član nadzornega sveta iz vrst novinarjev. Skupaj z njim je prišla novinarski upor zadušiti še ena podpisnica znamenite novinarske peticije proti cenzuri in političnim pritiskom Mateja Babič, ki je po njegovem odhodu prevzela prilogo Delo Mag. Po kapitalsko-političnem prevzemu revije ni bilo več spora med novinarji in lastniki, ker so poslušno pisali po nareku ASK. In pri tem je kot redni zunanji kolumnist statiral še filozof Boris Vezjak, glasnik LDS in Zaresa v programskem svetu RTVS, ki se v javnosti predstavlja kot apostol svobode medijev. Sram jih je lahko!