Komisija za brezplačnike je kazensko ovadila prvega poštarja Hauca

Gre za tretjo kazensko ovadbo, ki jo je komisija DZ, ki preiskuje ozadje financiranja brezplačnikov Ekspres in Slovenski tednik, vložila na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani.

Komisija v kazenski ovadbi izraža sum, da je Aleš Hauc krivo pričal pred komisijo, pri čemer Župevčeva poudarja, da komisija ni pristojna in ni ugotavljala gospodarnosti niti zakonitosti tega posla. "Si je pa brez dvoma o tem poslu ustvarila jasno sliko," pravi Župevčeva.

Prav tako po njenih besedah komisija ne more nadomestiti dela, ki bi ga morali opraviti nadzorniki in tudi Agencija za opravljanje kapitalskih naložb.

Odzvala se je na izjave Hauca v teh dneh ter ocenila, da se Hauc brani za nekaj, česar ga komisija ni obtožila. Če je bil kdo deležen pritiskov, potem je bila to po besedah Župevčeve komisija, postopki v zvezi z brezplačnikoma pa da so odprti še pri nekaterih drugih organih.

Poudarja, da so pred komisijo vsi enaki in "če je kdo mislil, da bi moral biti zato, ker je generalni direktor državnega podjetja, deležen posebne obravnave, je mislil napačno".

Namigovanja, da je kazenska ovadba povezana z dolgovi SD do Pošte Slovenije, pa je Župevčeva označila za smešne.

"Imamo dejstva, ki kažejo na drugačno sliko kot navedbe Hauca pred preiskovalno komisijo v zvezi s sodelovanjem Pošte Slovenije s podjetjem Progresija," je dejala in dodala, da je "zgodba preprosta", zato iz tega "ne bi delala kakšnih velikih scenarijev".

Preiskava po njenih besedah poteka po scenariju, v kratkem se bodo dogovorili, kako jo speljati do konca. S končnim poročilom pa bodo kar pohiteli, je Župevčeva pojasnila v odgovoru na vprašanje glede morebitnega zaslišanja piscev v omenjenih brezplačnikih. Ob tem zagotavlja, da komisija "ne domneva, kdo je pisal za brezplačnike, ampak to ve na podlagi dokazov".

Na enem od zadnjih zaslišanj na preiskovalni komisiji so po besedah predsednice odprli tudi temo "cerkvene pomoči Slovenskemu tedniku. Torej sredstev, ki so jih brezplačniku namenila podjetja in skladi blizu mariborske nadškofije".

Pri tem se, tako Župevčeva, zastavlja vprašanje, kakšen interes so ta podjetja videla v določenem brezplačniku, zato bodo iskali odgovor, ali ni šlo za "vezano trgovino". Komisija je tako razširila dokazni sklep in bo zaslišala še nekdanjega prvega moža gospodarske uprave mariborske nadškofije Mirka Krašovca in nekatere druge priče.

Komisija tudi ni prejela manjkajoče dokumentacije iz podjetja Media Polis, je še pojasnila Župevčeva, zato bo uporabila vse zakonske možnosti, da do teh dokumentov pride po drugih poteh.