Komedija zmešnjav Boruta Pahorja

Pahor ima čas do septembra, da imenuje nove ministre, a se skuša temu izogniti s spremembo zakona o vladi. Bomo po vladni krizi dobili še pravne zaplete?

Premier Borut Pahor ima za zdaj v državnem zboru dovolj podpore, da predčasnih volitev še ne bo letos. Če septembra ne bo potrjen rebalans proračuna, naj bi predlagal glasovanje o zaupnici. Zaplete se lahko, če državni zbor v treh mesecih ne bo izvolil novih štirih ministrov. Ustavni pravniki se držijo za glavo, Pahor pa napoveduje spremembo zakona o vladi, s katero bo nekatera ministrstva ukinil. Toda pravniki opozarjajo, da se ne bo mogel izogniti glasovanju o ministrih, ki bodo prevzeli združena ministrstva.

Za Gregorjem Golobičem so odstopile še tri oranžne ministrice: Majda Širca, Darja Radić in Irma Pavlinič Krebs. Premier Borut Pahor jih je zlahka nadomestil z začasnimi ministri, toda njihov mandat se izteče čez tri mesece. Igorju Lukšiču, ki nadomešča visokošolskega ministra, že 23. septembra, 11. oktobra pa še preostalim trem namestnikom: Mitji Gaspariju (gospodarstvo), Boštjanu Žekšu (kultura) in Borutu Pahorju (javna uprava).

Do takrat bo moral državni zbor izglasovati nove ministre, ki jih bo predlagal predsednik vlade. Če bo hotel ujeti zakonsko določen rok za imenovanje novih ministrov, jih bo moral predlagati že septembra – enega zagotovo, verjetno pa kar vse štiri. Za njihovo izvolitev zadostuje navadna večina, kar pomeni, da kandidata za ministra podpre več poslancev, kot mu nasprotuje. Seveda se lahko zgodi, da večina zavrne predlagane ministre.

Pravni zapleti
V tem primeru bo nastal pravni zaplet, saj si ustavni pravniki niso enotni, ali bi s tem ugasnil mandat vladi. V zakonu o vladi ne piše, kaj se zgodi v takem primeru, prav tako tudi ne, kaj se zgodi, če odstopi posamezni minister. Pri imenovanju začasnih ministrov se tako uporablja tretji odstavek 11. člena zakona o vladi, ki sicer velja za čas ob nastopu vlade, po teh določbah pa lahko predsednik vlade resorje prevzame sam ali jih zaupa drugim ministrom, vendar ne dlje kot za tri mesece.

Smiselno bi bilo torej, da se tudi naprej uporablja ta člen oziroma njegov četrti odstavek: »Če državni zbor tudi v treh mesecih po nastopu funkcije vlade ne imenuje še neimenovanih ministrov, državni zbor ugotovi, da je funkcija predsedniku vlade in ministrom prenehala.« Tako možni položaj razumeta nekdanji dekan pravne fakultete dr. Rajko Pirnat in ustavni pravnik dr. Miro Cerar, ki ob tem pripominjata, da ni jasno, kako državni zbor ugotovi prenehanje funkcije premierju in ministrom oziroma kaj se zgodi, če tega ne ugotovi.

Ustavni pravnik dr. Igor Kaučič pa meni, da se na podlagi omenjenega člena zakona o vladi ne da sklepati, da bi z zavrnitvijo ministrov mandat vladi potekel, zato bi lahko premier državnemu zboru predlagal nove kandidate za ministre, vse dokler ne bodo izvoljeni. Tak položaj bi se lahko nadaljeval v nedogled, tudi do rednih volitev. Zanimivo je, da v vladni službi za zakonodajo niso pripravili nobenih rešitev za tak primer oziroma pričakujejo, da bodo to storili kvečjemu v državnem zboru. Da bi se izognili možnim pravnim zapletom, Pirnat predlaga, da predsednik vlade na izvolitev novih ministrov veže zaupnico vladi.

VEČ V TISKANI IZDAJI