Spomnimo, z začetkom leta se je zakonsko določena minimalna plača zvišala s 638 evrov neto na 667 evrov, z začetkom prihodnjega leta pa se bo še povečala na 700 evrov neto. Po besedah generalnega sekretarja delavcev trgovine Slovenije Ladislava Rožiča je v Mercatorju veliko zaposlenih, ki prejemajo minimalno plačo.
Zato je jasno, zakaj je zanje zakonski višja minimalna plača velika težava. Na naše vprašanje, koliko od 9500 zaposlenih pri njih v Sloveniji prejema minimalno plačo, niso odgovorili. Pravijo, da so vse plače v skladu s kolektivno pogodbo, ki jo na posameznih področjih tudi presegajo. Zavedajo se, kot pravi tudi predsednik uprave, da so plače v operativi (maloprodaja, logistika) nizke. A dodajajo, v zadnjih dveh letih so »naredili pomembne korake k zvišanju plač in drugih prejemkov«, saj morajo biti vsi zaposleni, tudi v operativi, soudeleženi pri rezultatih uspešnega poslovanja.
»Mercator je po devetih letih zvišal plače vodjem v maloprodaji in logistiki, letos je izplačal po naših podatkih najvišji regres med vsemi konkurenti, izplačujemo tudi božičnico, ohranjamo relativno velik fond počitniških kapacitet in omogočamo vrsto ugodnosti za zaposlene.« Zviševanje plač poteka v sodelovanju s socialnimi partnerji, in je, kot ugotavljajo, na zelo visokem nivoju. Nekateri kupci so nam zaupali, da v Mercatorjevih trgovinah dela več ljudi iz nekdanje Jugoslavije (predvsem iz BiH in Srbije), ki sploh ne znajo slovensko.
Na vprašanje, kako zagotavljajo, da tisti v stiku s strankami obvladajo vsaj osnove slovenščine, niso odgovorili. Opozarjajo pa, da se tudi oni spoprijemajo s pomanjkanjem domače delovne sile, enako kot vsi delodajalci s področja trgovine, logistike, gostinstva, turizma ...
Vprašali smo, koliko imajo trenutno zaposlenih tujcev, iz katerih držav. V slovenskem Mercatorju je trenutno 4,4 odstotka zaposlenih tujcev (pomeni prek 400). Tujce zaposlujejo tudi zato, ker poslujejo na petih trgih. Zaposleni so na različnih področjih in imajo različne statuse – s stalnim prebivališčem v Sloveniji ali zunaj nje. Zaposleni so tudi v maloprodaji in logistiki, vsi v skladu z našo zakonodajo.
Na vprašanje, kako zagotavljajo, da tisti v stiku s strankami obvladajo vsaj osnove slovenščine, niso odgovorili. Opozarjajo pa, da se tudi oni spoprijemajo s pomanjkanjem domače delovne sile, enako kot vsi delodajalci s področja trgovine, logistike, gostinstva, turizma ...
Kako je glede zaposlovanja študentov? Koliko jih imajo zaposlenih, niso odgovorili, pravijo pa, da jih zaposlijo predvsem med počitnicami, saj gredo tedaj njihovi zaposleni na dopust. Nekateri študenti pri njih opravljajo delovno prakso.
Kako pa je pri Hoferju, ki je rastoči trgovec v Sloveniji. Iz Hoferja so odgovorili, da že od začetka zaposlenim izplačujejo nadpovprečno panožno mesečno plačilo. Večina je sicer zaposlenih za skrajšani delovni čas (30 ur na teden), a plačilo za skrajšani čas vseeno presega minimalno bruto plačilo za polni delovni čas, kot je predvideno po kolektivni pogodbi.
Trenutno imajo prek 1900 sodelavcev, večina jih dela po njihovih 85 trgovinah po Sloveniji. Letos so uvedli takojšnjo zaposlitev za nedoločen čas s poskusno dobo šest mesecev. Zaposlenih imajo le malo tujcev, pravijo, njihov poslovni model ne predvideva zaposlitve s študentskimi napotnicami. Študente zaposlijo le izjemoma.
Glede položaja zaposlenih v Mercatorju (in drugod v trgovski panogi) nam je sindikalist Rožič še razložil, da je problem to, da recimo mnogi delavci dosežejo minimalno plačo šele z dodatki za nedeljsko delo. Drži, da imajo v Hoferju in Lidlu nadpovprečne plače, toda tam so delavci v urah, ko delajo (imajo pa skrajšani delovni čas), tudi bolj obremenjeni, opozarja. Glede Mercatorja ve, da organizirajo zaposlitvene sejme po Srbiji in Bosni, da privabijo tuje delavce, saj domačih ni dovolj.