Od tod izvira temeljno nesoglasje zdravniških organizacij z dosedanje politiko, meni ministrica, prepričana, da dela dobro. Odstopila pa bo takrat, ko bo vlada spremenila svoj koncept in se umaknila od stremljenja k javnemu zdravstvu.
Spomnila je tudi, da zdravniška zbornica kot eden od partnerjev pri usklajevanju zakonodajnih predlogov zavrača to sodelovanje. V zadnjih dneh je tako zbornica zavrnila sodelovanje pri pripravi zakona o zdravstvenih delavcih in zakona o zdravilstvu. Ravno včeraj so jim iz zbornice sporočili, da njuna člana v skupini za pripravo zakona o zdravilstvu ne bosta več sodelovala. Prav tako zbornica ne izpolnjuje zakonsko predvidenih obveznosti, dodaja ministrica.
Kot je povedala, je takoj, ko je izvedela za kadrovske težave anesteziologije mariborskega kliničnega centra, zbornico pozvala, naj opravi izredni strokovni nadzor. Po njenih informacijah zbornica z njim še ni začela. Prav tako je ministrstvu ob povečanju specializantskih mest za anesteziologijo naletelo na "nerazumno neprijazen odziv zdravniške zbornice".
Hitrejše priznavanje kvalifikacij tujim zdravnikom je ravno tako naletelo na cehovsko nasprotovanje, je naštevala ministrica. Sprašuje se namreč, ali vsi v zdravstvenem sistemu delajo v dobro bolnikov.
Zato je prepričana, da je skrajni čas za temeljit razmislek o pooblastilih in aktivnostih zdravniške zbornice "tudi v luči primerov, kot so bili Nekrep, otroška srčna kirurgija, problematika specializantskih delovnih mest in potrebnih strokovnih nadzorov".
Izjava predsednika zdravniškega sindikata Fides Konrada Kuštrina, da je na nek sestanek poslala drugorazredne uradnike, se ji zdi skrajno neprimerna in po njenem pove več o osebi, ki jo je izrekla, kot pa o njenih sodelavcih.
Se pa z njim strinja, da je treba reorganizirati vodenje javnih zdravstvenih zavodov. Te ukrepe že predvidevajo v resoluciji, ki je pravkar v vladni proceduri, je povedala.
Glede novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je v pripravi, ministrica sicer pojasnjuje, da preučujejo prejete pripombe, ki jih bodo tudi smiselno upoštevali. Že zdaj pa ministrica poudarja, da so koncesionarji pomemben del javne zdravstvene službe, ki pripomorejo k uspešnosti delovanja slovenskega zdravstvenega sistema.
Zato je namen sprememb zakona izboljšanje sistema, ki bo pripomogel k bolj transparentnemu podeljevanju koncesij v skladu z mrežo javne zdravstvene službe. In predlog novele prav v nobenem členu ne predvideva ukinitev koncesij, je še poudarila.
V zdravniških organizacijah so namreč kritični ob delnih posegih v zdravstveno zakonodajo. Prepričani so, da Slovenija potrebuje celovito reformo. Ministrici za zdravje so včeraj izrekli nezaupnico; od predsednika vlade Mira Cerarja bi bilo po njihovem mnenju modro, da bi jo zamenjal. Če Cerar ministrice ne bo zamenjal, pa pričakujejo njegov odstop.
