Vse bolj kaže, da evropske volitve ne bodo zgolj spopad med dvema najmočnejšima strankama, ampak predvsem znotraj strank istega volilnega bazena. Zlasti med vladnimi strankami, ki se pri nas uvrščajo bolj levo, je čutiti velika trenja. LDS napada Zares, ta pa LDS in SD oziroma od njih zahteva vrnitev volivcev, SD stavi na socialistično večino, Desus pa s socialno demagogijo ogroža vse po vrsti. Poslanskih sedežev v Evropskem parlamentu je premalo, da bi jih dobili vsi, ki si to želijo.
Na volilnih soočenjih smo že lahko opazili trenja med nosilcema list LDS in Zares, Jelkom Kacinom in Ivom Vajglom. Čeprav v tekmi zastopata barve iste evropske stranke, sta neposredna tekmeca, saj se lahko zgodi, da bo v Evropski parlament prišel le eden. In če to ne bo Kacin, ni nujno, da bo Vajgl, saj je njegov najresnejši tekmec na listi Zares Matej Lahovnik. Zanimivo je, da slednja na terenu nikoli niso videli skupaj, Vajgl pa naj bi svojim tekmecem na srečanjih pred soočenji potožil, ker v Zares večinoma hodijo na teren vsak posebej.Boksarske rokavice
Toda nosilca list LDS in Zares imata stare zamere oziroma neporavnane račune iz časa, ko je Kacin kot prvak LDS Vajgla pred mediji smešil, češ da se vede kot otrok v Maximarketu, kadar se vrže na tla. Vajgl pravi, da mu takšne konfrontacije ne puščajo sledov in da zaradi tega nima zamere do tekmeca, a da je vendarle potek dogodkov pokazal, da Kacinov način vodenja LDS ni pripeljal daleč. Očitno pa gre bolj Vajgl na živce Kacinu, saj se je obenj obregnil, ko je ta na enem od soočenj dal opazko, da so socialisti zaposleni s konservativci in da bi bilo zato bolje, če se volivci odločijo za liberalce. Kot pravi Vajgl, je Kacin iskal vzrok za konfrontacijo, včasih ga išče le zaradi konfrontacije, ne pa vsebine.
VEČ V TISKANI IZDAJI
