Premier Borut Pahor je danes znova zagovarjal arbitražni sporazum v parlamentu in opozoril, da bo arbitražno sodišče moralo mejo na kopnem in morju ter stik z odprtim morjem določiti z eno in ne tremi razsodbami. Medtem pa vlada prek spletnih strani ministrstev oglašuje svoje argumente "desetkrat za sporazum".
Pahor je v državnem zboru moral tudi pojasnjevati, zakaj on vidi, da mu je hrvaška kolegica Jadranka Kosor obljubila, da bo Slovenija dobila stik z odprtim morjem, medtem ko v Zagrebu to zanikajo in pravijo, da nič v arbitražnem sporazumu ne potrjuje, da je Hrvaška to sprejela. Pahor je danes pojasnil, da je bilo to zagotovilo dano na njegovem srečanju s Kosorjevo v Trakošćanu julija lani in da ga je razumel kot neformalni dogovor.V Trakošćanu sta se strani vrnili za pogajalsko mizo, predmet pogajanj pa je bil drugi Rehnov predlog, je dejal premier v odgovoru poslancu SDS Zvonku Černaču. Predlog je bil po Pahorjevih besedilih načeloma sprejet, ne da bi bilo treba govoriti o podrobnostih. "Vsi smo vedeli, o čem govorimo," je zatrdil Pahor in poudaril, da je Hrvaška pogajanja o drugem Rehnovem predlogu zapustila ravno zato, ker je bilo v njem arbitražnemu sodišču naloženo, da določi stik Slovenije z odprtim morjem. Nato pa je Hrvaška tudi pisno potrdila, da bo pogajanja nadaljevala na podlagi drugega Rehnovega predloga.
Premier je tudi opozoril, da glasovanje za sporazum prinaša pozitivne posledice za Slovenijo, medtem ko bi z zavrnitvijo sporazuma naredili veliko uslugo Hrvaški, poleg tega pa nas mednarodna skupnost ne bi več razumela. Dodal je še, da tudi še ni slišal prepričljivega argumenta, kako bodo ravnali, če bo sporazum zavrnjen.
Na vprašanje Antona Anderliča (LDS) pa je pojasnil tudi dilemo, ali drži, da bo arbitraža najprej odločila o meji na kopnem in morju ter šele nato določila stik Slovenije z odprtim morjem. Kot je poudaril Pahor, bo arbitražno sodišče mejo na kopnem in morju ter stik z odprtim morjem določilo z eno, in ne tremi razsodbami, pri tem bo upoštevalo mednarodno pravo in načelo pravičnosti.
Predstavnik Zbora za republiko, nekdanji ustavni sodnik Tone Jerovšek je sicer za Reporter ocenil, da je arbitražni sporazum pogajalski in pravni adut Kosorjeve, Pahorja pa da je ob pogajanjih prežel občutek, da lahko postane človek, ki se bo zapisal v zgodovino s teritorialno zaokrožitvijo Slovenije v njeno korist. "Bil bi nič manj kot drugi Rudolf Maister. A bo, kot mnogi beremo sporazum, če z referendumom uspe, njen grobar," je dejal. Prizadetost Slovenije bo, je prepričan, trajna in nepopravljiva, enaka kot ob koroškem plebiscitu.
Predsednik Zaresa Golobič je v posrednem odzivu na tovrstne izjave ocenil, da se bo na referendumu odločalo tudi o tipu politike - ali za politiko, ki daje prednost strankarskim interesom pred državo ali proti taki politiki. V odzivu na nedeljske besede predstavnikov prve demokratične slovenske vlade je ocenil, da če bi bila sedanja opozicija v času osamosvajanja prav tako v opoziciji, potem bi propadel tudi plebiscit o osamosvojitvi Slovenije.
Poudaril je sicer še, da je arbitražni sporazum za Slovenijo dober in bo omogočil, da se popravijo številne napake slovenske politike vse od Demosove vlade naprej. Vendar pa jih je treba rešiti na civiliziran način. Če pa sporazum ne bo potrjen, potem bo izgubila celotna Slovenija, Hrvaška pa bo pridobila, je dejal.
Da je sporazum dober, so ocenili tudi vidni člani koalicijske LDS, ki so pozvali volivce, naj ga na referendumu podrejo. Nekdanja evropska poslanka Mojca Drčar Murko je ocenila, da sta Slovenija in Hrvaška možnosti za nezavezujoče rešitve v preteklosti že porabili. Nezaupanje v dokončnost sodbe arbitražnega sodišča pa po njeni oceni meče skrajno neresno luč na Slovenijo in jo izolira v mednarodni javnosti.
Predsednik odbora LDS za zunanjo politiko in mednarodno sodelovanje Bojko Bučar pa je izpostavil, da gre Slovenija lahko mirne vesti na arbitražo, če meni, da ima nesporne pravice do nečesa. "Ni arbitraže na tem svetu, ki bi nekomu drugemu dodelila tisto, kar so nesporne pravice," je menil.
Medtem so se oglasili tudi v zunajparlamentarni NSi in protestirali, da vlada na svojih spletnih straneh oglašuje za arbitražni sporazum in se tako gre nedovoljeno referendumsko kampanjo. Pozivajo, naj vlada tovrstne vsebine umakne, "pristojno inšpekcijo" pa pozivajo k ukrepanju.
Vlada je sicer prejšnji četrtek omenjene očitke že zanikala in zatrdila, da o vsebini arbitražnega sporazuma v času do referenduma komunicira izključno v okviru rednih komunikacijskih aktivnosti brez dodatnih proračunskih sredstev.
Na omenjenih spletnih straneh je sicer objavljen tudi dokument, ki govori o slovenskih pogajalskih izhodiščih iz aprila 2008, po dogovoru med tedanjima premieroma Janezom Janšo in Ivom Sanaderjem na Bledu avgusta 2007, ko sta dosegla "neformalno načelno soglasje" za reševanje vprašanja meje pred Meddržavnim sodiščem v Haagu. V teh pogajalskih izhodiščih je načelo "zunanje pravičnosti" - ex aequo et bono -, ena od ključnih točk nasprotnikov arbitražnemu sporazumu, navedena le kot "taktična poteza", če bi se Slovenija želela iz pogajanj umakniti. Pod dokument pa se je podpisal tedanji zunanji minister Dimitrij Rupel.
Navedbe iz dokumenta kažejo, da Janševa vlada pri pogajanjih s Hrvaško ni nameravala resno vztrajati pri načelu zunanje pravičnosti, poudarjajo na zunanjem ministrstvu. Sicer naj bi bil to uradno slovenski pogoj, vendar ga kot takega med omenjenimi glavnimi pogajalskimi izhodišči ni najti.