Ko Alenka Bratušek nadomesti Zmaga Jelinčiča

Rada bi, da državni zbor vladi priporoči proučitev možnosti poplačila terjatev RKC do Slovenije, pri čemer bi upoštevala škodo, ki je v proračunu nastala zaradi kritja izgub bank, k njim pa so, tako Bratuškova, v višini skoraj pol milijarde evrov prispevala podjetja v lasti Cerkve. Kot je za Dnevnik povedal nekdanji ustavni sodnik Lojze Ude, sta bila cerkvena Zvonova gospodarska subjekta, ki sta šla k hudiču, pravne podlage za neizplačilo odškodnin ni. Če bi kaj takega uredil zakonodajalec, bi zakon propadel na ustavnem sodišču.

Morebitni dogovor o neizplačilu odškodnin bi bil potuha za zavezanca (državo), bi z vrnitvijo premoženja še bolj zavlačevala. Upravičenci morajo zato pri zahtevah vztrajati. Pa bi se lahko Cerkev zaradi medijskih in političnih pritiskov nekako poravnala z državo (skladom) kot zavezancem?

Edo Pirkmajer, podpredsednik združenja lastnikov nepremičnin, si ne predstavlja, kako bi lahko sklad izposloval popust, saj bi mu očitali, da je oškodoval državo, ker ni počakal na edino pravično sodno odločbo. Kot smo pokazali, je ta pravična sodba na koncu obremenila državo trikrat bolj, kot če bi pristala na poravnalno ponudbo.   

VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA