Da zagotavljajo neprekinjeno zdravstveno varstvo, morajo nekateri zdravniki, četudi so se pridružili stavki, delati več kot 40 ur tedensko. Med drugim poleg ptujske tudi v slovenjgraški in novomeški bolnišnici.
V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor za zdaj večjih težav zaradi stavke še ni občutiti, zagotavlja vodja sindikata Fides v tej bolnišnici Boris Rižnar. Bi se pa to lahko že ob nezaostreni obliki stavke spremenilo naslednji teden, če bi si zdravniki nabrali viške ur. Za zdaj po njegovih informacijah ni bilo veliko odpovedanih operacij, saj je trenutno na razpolago tudi dovolj anesteziologov.
V UKC Ljubljana so za STA navedli, da v času stavke zagotavljajo izvajanje vseh zdravstvenih dejavnosti v skladu zakonom o stavki. Odpadejo le nenujni operativni posegi pri bolnikih, starih med 18 in 65 let. Koliko posegov je odpadlo, niso navedli.
Bolj kritične so bile že prejšnji teden razmere v ptujski bolnišnici, kjer so se stavki pridružili praktično vsi zdravniki. Ker bi to lahko pomenilo razpad sistema, na kar je opozarjal direktor Andrej Levanič, so se s sindikatom dogovorili, da bodo nekateri zdravniki podaljšali svoj delovnik na 48 ur tedensko.
Po besedah vodje sindikata v ptujski bolnišnici Boruta Kostanjevca so že prejšnji teden morali odpovedati vsaj 20 rednih operacij na kirurškem oddelku, tudi ta teden nekatere operacije odpovedujejo. Ob tem v bolnišnici opažajo, da so bolniki obveščeni o stavki in zato beležijo nekaj nižji obisk kot ob normalnih dneh.
Da zaostritev stavke za ptujsko bolnišnico sploh ni možnost, saj so razmere že zdaj takšne, je povedal direktor Levanič. Ob tem pa je zagotovil, da bolnišnica trenutno deluje dokaj normalno, varno in opravlja vse z zakonom opredeljene nujne dejavnosti. Prejšnji teden je odpadlo 20 operacijskih posegov in okoli deset odstotkov nenujnih ambulantnih storitev. Ta teden poslabšanja stanja ne pričakujejo, seveda če ne pride do popolne zaostritve stavke, je še dodal Levanič.
V Splošni bolnišnici Celje je delo organizirano po načrtu, kot je bil pripravljen za primer zdravniške stavke. Vse nujne obravnave pa so zagotovljene v polnem obsegu, je povedal strokovni direktor bolnišnice Franc Vindišar. Dejal je tudi, da so zmanjšali nenujni operativni program.
Tako so od začetka stavke odpovedali 25 operacij, odpovedanih je bilo tudi nekaj specialističnih ambulantnih obravnav in ti bolniki so bili pravočasno obveščeni. Zapletov po besedah Vindišarja zaradi stavke niso zabeležili.
Pojasnil je tudi, da ima v primeru zaostritve stavke celjska bolnišnica pripravljen načrt, po katerem bo zagotavljala zakonske obveznosti, ostalo delo pa bodo preložili na čas po stavki. V celjskem urgentnem centru delo poteka kot pred pričetkom stavke.
Tudi drugi teden stavke v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec povprečno odpade med 30 in 70 odstotkov operacij. Da bi zagotovili neprekinjeno zdravstveno varstvo, morajo prek 40-urne tedenske omejitve delati vsi zdravniki na oddelku za pediatrijo, čeprav so se pridružili stavki, od danes dalje pa tudi zdravniki travmatologi, ker drugače kljub stavki ne morejo zagotavljati optimalne oskrbe poškodovancev 24 ur dnevno, je STA pojasnila v. d. direktorice bolnišnice Jasna Uranjek. V koroški bolnišnici zaenkrat težav z bolniki nimajo, v. d. direktorice pa do konca tedna pričakuje rešitev na državni ravni. "Smo optimisti," dodaja Uranjekova.
V Zdravstvenem domu (ZD) Ravne na Koroškem imajo zaradi stalnega pomanjkanja zdravnikov že brez stavke težave, je za STA dejal direktor ZD Stanislav Pušnik. Tako se po njegovih besedah stavka pravzaprav "navzven ne pozna", razmere rešujejo s specializantkami in sicer upokojenimi zdravnicami, ki so jih reaktivirali.
V ZD dela 14 zdravnikov, od tega tri že upokojene zdravnice, in šest specializantk. Dodatno pa bi potrebovali še pet zdravnikov, kar pomeni, da "vse te zdravnice delajo bistveno več", je dejal Pušnik, ki pristojne na ministrstvu za zdravje in zdravniški zbornici že vrsto let opozarja na kadrovske probleme manjših zavodov.
Iz Splošne bolnišnice Novo mesto so sporočili, da ob omejitvi dela na 40 ur tedensko na posameznega zdravnika že odpada redni program določenih dejavnostih. Ker na nekaterih oddelkih zdravniki ne zmorejo v celoti zagotoviti storitev, ki so zakonsko določene, pa so njihovi predstojniki primorani razpisovati določene zdravnike za delo preko 40-urnega tedenskega delovnika.
V programu načrtovanih posegov je do danes odpadlo 43 operacij na kirurškem oddelku in 15 operacij na ginekološkem oddelku. Zmanjšuje se tudi število specialističnih pregledov v ambulantah.
Strokovna direktorica Splošne bolnišnice Brežice Mojca Savnik Iskra je za STA povedala, da za zdaj še zmorejo delo v okviru 40-urnega tedenskega delovnika, nekaj malega operacij pa so morali odpovedati. Nujne posege sicer ves čas stavke izvajajo, nekateri zdravniki pa so v teh primerih podaljšali svoje delo. Večji zapletov v brežiški bolnišnici do konca tedna ne pričakujejo, je še dejala.
V Splošni bolnišnici Izola navkljub stavki zaenkrat večjih odpovedi posegov še ni, je za STA povedal Damjan Polh iz Fidesa. Zdravniki povečini spoštujejo 40-urni delovnik. Delo pa poteka namesto v štirih delo le v treh operacijskih sobah, kar pomeni tri do štiri operacije na dan. Nekaj ambulant je prenaročenih, nekaj pa odpovedanih, tako da se po neki grobi oceni opravijo 20 do 30 odstotkov manj dela, je še dodal Polh.
V šempetrski bolnišnici so za STA navedli, da je v prvem tednu stavke odpadlo sedem nenujnih operacij na področju travmatologije in dve na področju ortopedije, medtem ko program na področju ginekologije, okulistike in otorinolaringologije ni bil okrnjen.
Operacije so odpadle predvsem zaradi nenadne odsotnosti anesteziologov zaradi bolezni. Kot so navedli, so za danes pričakovali zaostritev stavke in bi bilo zaradi tega še manj posegov. A ker stavka ni zaostrena, je bil opravljen program v predvidenem obsegu. Do sedaj težav z bolniki niso imeli. Prejeli pa so eno pritožbo zaradi odpadle operacije otroka, ki pa jo še raziskujejo.
Do konca tedna bo odpadla večina internističnih specialističnih ambulant. Zaenkrat še ne morejo dati nadomestnih datumov za preglede po stavki, kar bo povzročilo nezadovoljstvo, menijo v šempetrski bolnišnici. Prav tako se bojijo, da do konca leta oz. v doglednem času ne bodo mogli opraviti teh pregledov in posegov, kar pomeni izgubo oz. nerealizacijo programa in zato izpad dohodka za bolnišnico.
Če bodo nadomestili obravnave zunaj rednega delovnega časa, to pomeni za zaposlene še dodatne obremenitve in je bil tako popolnoma izničen namen stavke, to je zagotavljanje standardov in normativov v rednem delovnem času, je še navedla direktorica bolnišnice Nataša Fikfak.