Klinični center sredi Ljubljane bi težko postavili za primer vitke javne ustanove, kakršna naj bi postala Slovenija v prihodnjih letih. Še vedno lahko v njem najdemo kar precej nejasnih oziroma vsaj nepotrebnih stroškov. Zakaj je bilo treba lani za zunanje odvetniške storitve odšteti 60 tisočakov, saj je v UKC zaposlenih približno 20 pravnikov? Zakaj je UKC porabil 500 tisočakov za članarine in donacije? Zakaj je kljub naraščajočemu zaposlovanju lani odštel slab milijon evrov študentskim servisom?
Pri nas je požrešnost javnih ustanov že zelo stara zgodba. Kako lahko sploh govorimo o vitki državi, če pa imamo tako radi potratnost? Čeprav so že vrabčki na strehi naveličani čivkati o javkanju in tarnanju glede potrebe po zategovanju pasu, pa se stokanje ne prime enako vseh ušes. Potratnost v tako velikih ustanovah, kakor je ljubljanski Klinični center, je žal stalnica v slovenski državi. Gre za milijonske zneske za postavke, ki bi jih morali vodilni v UKC upravljati veliko bolj racionalno. Tudi to bi namreč pomagalo razbremeniti finančne težave javnega sektorja.
Zaposlujejo pravnike, plačujejo odvetnike
Jasno je, da ima Klinični center zaradi pomembne vloge, ki jo ima v Sloveniji, zelo visoke odhodke. Ni se pa mogoče znebiti občutka, da nekateri med vodilnimi v UKC Ljubljana to pomembno vlogo tudi izkoriščajo. Kazalcev za tako sumničenje je več. Lahko bi začeli pri odvetniških storitvah. V pojasnilo je treba najprej zapisati, da UKC razpolaga s svojo pravno službo. Po naših informacijah je tam zaposlenih vsaj osem pravnikov, ki so opravili tudi pravosodni izpit.
Poleg tega naj bi komercialni sektor imel še tri pravnike, ki jim je naloženo zgolj delo pri pripravi in izpeljavi javnih razpisov. Več pravnikov pa naj bi po naših informacijah bilo zaposlenih še v drugih službah, skupaj naj bi jih v UKC bilo nekaj manj kot dvajset. O natančnih številkah in plačah zaposlenih pravnikov smo povprašali tudi v Kliničnem centru, od koder pa odgovorov nismo prejeli do konca redakcije.
No, lahko rečemo, da je do tukaj vse v redu. Zadeva postane nekoliko bolj nenavadna, ko preletimo seznam izplačil za leto 2011 in ugotovimo, da so v UKC precejšnja sredstva namenili tudi drugim odvetniškim pisarnam. Skupno je bilo za te izdatke namenjenih 60.874 evrov. Od tega je ena sama odvetniška pisarna, Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji, prejela 53.284 evrov. Šlo je za znesek, ki je bil izplačan v osmih rokih, največji je bil v zadnjem, decembrskem roku v višini 17.554 evrov. V prvih treh mesecih letos naj bi ta odvetniška pisarna po neuradnih podatkih Kliničnemu centru opravila storitve v višini približno 20 tisoč evrov.
Odvetniku Mihaelu Šuštarju so lani nakazali 6.694 evrov, drugima dvema odvetniškima pisarnama (Štamcar ter Toš in partnerji) pa so bili nakazani nižji zneski. Da ne bo pomote, dodatno plačevanje odvetniških pisarn, kljub zelo obsežni ekipi lastnih pravnikov, je zgodba, ki se ponavlja leto za letom. Leta 2009 je bilo takih stroškov za 33.029 evrov (prejemnika sta takrat bila odvetnik Anton Pregelj z 19 tisoč evri prihodka in odvetniška družba Čeferin s 13 tisočaki). Leta 2010 je nazadnje KCLJ za zunanje odvetniške storitve plačal slabih 49 tisoč evrov, največji prejemnik teh sredstev je bila ponovno odvetniška pisarna Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji (45.857 evrov), odvetniška pisarna Zakonjšek-Rupnik pa je iz tega naslova prejela 1177 evrov.
Seveda smo se na UKC obrnili tudi z vprašanji, zakaj so se odločili za storitve pri zunanjih odvetniških družbah kljub številnim pravnikom, ki so tam zaposleni, a smo tudi pri teh vprašanjih ostali brez odgovora.
VEČ V TISKANI IZDAJI