Klemenčič: Z interpelacijo želijo otežiti in onemogočiti reforme pravosodja

Po njegovih besedah dejstva ne gredo v prid očitkom iz interpelacije, saj se stanje v pravosodju izboljšuje. "Morda počasneje kot bi si želeli, vsekakor počasneje, kot bi si želel sam," je dodal.

Med drugim je ugotavljal, da določene zadeve na področju bančnega in gospodarskega kriminala ne potekajo ne zadovoljivo ne optimalno. "In to je moj glavobol in to je utemeljeno in to so plodna tla za politične borbe in prestiž," je menil.

Dejal je, da se kot minister čuti soodgovornega, da slovensko pravosodje ni optimalno. Priznava namreč, da ima pravosodje probleme, vendar opozarja, da ima probleme tudi z delom politike, "ki ga demonizira kot krivosodje in ponavlja, da je v njem vse zanič, kar seveda ne drži". Kot je dodal, je to nezdravo in za Slovenijo značilno zastrupljanje odnosa med institucijami in posamezniki odlično polje prav za to, da se nič ne spremeni.

Klemenčič je sicer v odgovoru na očitke predlagateljev spomnil na zakonodajo, ki je bila sprejeta v tem mandatu. Kot je navedel, so v treh letih na ministrstvu pripravili 30 zakonov in prek 40 podzakonskih aktov, napredek na področju pravosodnih reform v zadnjih letih pa na različnih forumih nedvomno pozdravlja tudi EU.

Vsi ti predpisi so po njegovih besedah imeli jasne cilje zagotoviti večjo učinkovitost, odgovornost in transparentnost delovanja slovenskega pravosodja - sistemsko in na dolgi rok. Burnost odzivov pa daje vedeti, da so odpirali prava vprašanja in da spremembe niso bile zgolj površinske ali navidezne.

Minister zavrača tudi očitek, da naj bi Slovenija zaradi pravosodja in njegove neučinkovitosti izgubljala ugled v Evropi. Poudaril je, da ugled Slovenije v EU zaradi pravosodja ne pada, ampak je ravno nasprotno. Ob nastopu njegovega mandata je recimo imela Slovenija osem konkretnih priporočil oziroma kritik Evropske komisije glede pravosodja v evropskem semestru, v zadnjem pregledu, objavljenem letos, niti ene več.

Glede sodnih zaostankov, na katere naj bi opozarjale različne evropske institucije, pa je pojasnil, da se je lani prvič po skoraj 20 letih zgodilo, da je bila Slovenija na Svetu Evrope črtana s spiska držav s sistemskim problemom sodnih zaostankov. Lani je bilo 184.000 nerešenih zadev, kar je še vedno veliko, a pred petimi leti je bila ta številka za 57 odstotkov višja, je med drugi navedel.

V zvezi z njegovim ravnanjem na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) glede preiskovanja pranja iranskega denarja v NLB pa je poudaril, da vsebina dokumenta, ki ga je KPK dobila od žvižgača in predala policiji, sploh pa način posredovanja dokumenta policiji, "nimata in nista mogla imeti prav nobenega dejanskega, še manj pa pravnega dokaznega ali kako drugače upoštevanega, vsekakor pa ne odločilnega pomena na potek ali zaključek policijske preiskave, ki se je začela najmanj leto pred posredovanjem tega dokumenta, zaključila pa več kot eno leto potem".

Ravnanje KPK v tej zadevi je bilo po njegovem prepričanju pravilno, profesionalno in nadstandardno glede na omejene pristojnosti KPK na področju preiskovanja kaznivih dejanj, predvsem pa je bilo njegovo obvestilo po seji vlade 15. junija korektno in skladno s tem, kar je KPK takrat naredila. Pri tem je dodal, da je na to temo ustanovljena tudi posebna parlamentarna preiskovalna komisija. "To je mesto za razčiščevanje zadev in ugotavljanje politične odgovornosti udeleženih oz. takrat odgovornih funkcionarjev, ne pa interpelacija s slabo prikrito osebno noto predlagatelja," je še menil Klemenčič.