Predsednik protikorupcijske komisije Goran Klemenčič ima po letu vodenja komisije mešane občutke glede dosedanjega dela. Za Delo je dejal, se na komisiji včasih počutijo "kot uprava za jedrsko varnost pred pol leta na Japonskem. Reaktor se je razpočil in od tebe pričakujejo rešitve, ki pa jih ne moreš dati, ker je problem skoraj neobvladljiv".
Klemenčič je v pogovoru za Delo dejal, da je po prvem letu vodenja komisije sicer zadovoljen z drugačnim načinom dela navznoter in navzven, z napredkom na področju preiskav, strateških nadzorov, preventive, integritete, informatizacije in analitičnih zmožnosti komisije. Vendar pa meni, da bo treba v naslednjih dveh letih pokazati neprimerno več.
"To sicer ni odvisno samo od nas, ampak tudi od institucionalnega, političnega in pravnega okolja, v katerem delujemo. Vendar pa je potreben večji preboj, če tega ne bo, nisem pravi človek na pravem mestu ali pa je koncept protikorupcijske institucije v Sloveniji zgrešen ali brezupen," je dejal.
Komisija, ki jo vodi, ima po njegovih ocenah "relativno veliko pooblastil za pridobivanje določenih podatkov in pri preventivi, toda vse postane strašansko zapleteno takoj, ko se srečamo s sistemom organov odkrivanja, pregona in sodstva". Sodelovanje z njimi se je, kot pravi, okrepilo, vendar premalo in prepočasi. Pojasnjuje, da ni sinergije, prav tako je precej apatije.
Glede projekta Supervizor pravi, da je nanj ponosen, ne misli pa, da "bi moral biti naš spomenik". Sicer pa meni, da so projekt pripravljali predolgo.
Poudarja, da je bil kot državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve vodja projekta ustanovitve Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) v vsebinskem in pravnem delu, ni pa se ukvarjal z logistiko in materialnimi sredstvi. "Ko mi je takratni generalni sekretar povedal, da je pogodba za najem prostorov sklenjena in kakšna je najemna cena, sem mu čestital za dobro opravljeno delo. Ko pogledam nazaj, mogoče malce naivno," priznava.
Klemenčič je pojasnil, da je dolgo verjel, da postopki tečejo tako, kot morajo. "Ministrico sem, ko sem bil državni sekretar, vprašal o teh povezavah. Dejala je, da jih ni," je dejal. Priznal je, da je z ministrstva šel tudi, vendar ne samo zaradi NPU.
Glede poročanja tednika Mladina, da je njegova žena, sicer znana odvetnica Nina Zidar Klemenčič, dobila ugoden kredit pri NKBM, pravi, da je vsebina zapisa primerna rubriki, v kateri je bil objavljen - Manipulator.
Potrdil je, da kreditni pogoji, kot so bili navedeni v Mladini, res držijo, vendar pa ne ve, ali je takrat zastopala to banko. Sicer pa ocenjuje, da se ta najem kredita ne more niti v eni točki primerjati z zadevo Dimic.
Dejstvo, da je njegova žena znana odvetnica, gotovo "dela mojo službo še nekoliko težjo, in dejstvo, da sem jaz predsednik Komisije za preprečevanje korupcije, dela njeno službo še nekoliko težjo - v smislu previdnosti glede morebitnega nasprotja interesov in želodca pri prenašanju poskusov diskreditacij," je dejal.
