Posledice so bile zgodovinske: druga Janševa vlada je razpadla, saj predsedniki koalicijskih strank niso hoteli več sodelovati s sumi korupcije obremenjenim premierjem, imenovana je bila vlada Alenke Bratušek, ki je delovala v senci s sumi korupcije obremenjenega ljubljanskega župana, in ko je tudi ta naposled razpadla, so sledile predčasne volitve, na katerih je zmagala popolnoma nova Stranka Mira Cerarja. Klemenčič, ki je medtem pompozno odstopil s položaja v KPK, je postal njen pravosodni minister. Njegova desna roka Rok Praprotnik pa je pod težo očitkov o korupciji dobil dobro plačano službo v NLB.
Po dveh letih je vrhovno sodišče ugotovilo, da so bile s poročilom kratene Janševe ustavne pravice, zato ga je v delu, ki se nanaša nanj, v celoti razveljavilo. Vrhovno sodišče se ni spuščalo v samo vsebino, ker poročila, takega kot je, sploh ne bi smelo biti, zato je odredilo odstranitev. Prišel je čas, ko lahko Klemenčiču vrnemo vprašanje: ali bo sprejel odgovornost in zaradi kratenja ustavnih pravic odstopil kot pravosodni minister ali pa bo namesto tega vnovič uporabil represijo proti tistim, ki se ga upajo javno kritizirati in pozivati k odstopu. V demokraciji je odgovor seveda jasen – odstop, v »demokraturi«, kakršna je Slovenija, pa mu kaj takega še na misel ne pade.
Vrhovno sodišče je ugotovilo, da je KPK Janši kratila ustavno pravico do enakega varstva pravic pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, ker mu »ni bila dana možnost sodelovanja oziroma izjasnitve«, s tem pa mu je bila kratena tudi ustavna pravica do pritožbe. Prvak SDS ni imel take možnosti, kot je bila dana njegovi naslednici Alenki Bratušek, ko so v KPK preiskovali njeno samokandidaturo za evropsko komisarko. Spomnimo se, da je zavlačevala s prevzemom poročila, na katerega se je potem lahko pritožila. Tako je lahko še pred dokončnim poročilom KPK nastopila v Evropskem parlamentu, kjer je njena kandidatura vseeno klavrno propadla. Janša pa je bil seznanjen s poročilom celo potem, ko so ga videli nekateri njegovi koalicijski partnerji in ga že pozivali k odstopu. Poročilo je bilo predstavljeno tako, da mu sploh ni mogel ugovarjati. Poleg tega premoženja predsednikov parlamentarnih strank niso preverjali nikoli prej in nikoli pozneje. Naša vprašanja, kdaj bodo preverili tudi premoženje njegove naslednice Alenke Bratušek, so v komisiji arogantno zavračali. Ker so sporno poročilo sprejeli zgolj za to, da je padla Janševa vlada!
Poleg tega je »veliki brat« iz KPK sprožil kazenske ovadbe zoper vse tiste intelektualce in nekdanje politike, ki so si ga na zborovanjih Zbora za republiko drznili kritizirati. A tudi on je vse prej kot čist. V času Pahorjeve vlade je kot državni sekretar notranje ministrice Katarine Kresal vodil projekt najema spornih prostorov za Nacionalni preiskovalni urad in kmalu potem odstopil. Isti najem je pozneje kot predsednik KPK označil za koruptnost. Mediji so pisali o nepreglednih odvetniških poslih njegove žene Nine Zidar Klemenčič z državnimi podjetji, v javnost so prišli podatki o njenih podjetjih, celo hišo sta pozabila registrirati na geodetski upravi. In tak človek nas poučuje o etiki in nam kroji zgodovino. »When number talks, bulshit walks« (Ko spregovorijo številke, ni več prostora za ideologijo), se je širokoustil 8. januarja 2013. Zato ga pozivamo: »Step down and go home!« (Odstopite in pojdite domov!)