Klemenčič očita Štefanecu, da je denar za Supervizor porabil za druge namene

Aplikacija Supervizor od ponedeljka ne deluje zaradi prenosa z zunanjega, zasebnega strežnika na državnega, po poročanju medijev pa naj bi do mrka objavljenih podatkov v vmesnem času prišlo tudi zaradi spora med programerjem in vzdrževalcem Supervizorja, ki je bil zunanji sodelavec Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), in vodstvom komisije.

V KPK sicer spor zanikajo, medtem pa se že vrstijo pozivi k čimprejšnji vnovični vzpostavitvi aplikacije, ki omogoča vpogled javnosti v porabo javnega denarja.

Da bi Supervizor čim prej ponovno zaživel, se bo zavzel tudi aktualni pravosodni minister Klemenčič. Kot je včeraj pojasnil za STA, pa to predvsem pomeni, da mora biti trajnostno financiran, ključen vpliv na njegovo delovanje in širitev pa mora imeti civilna družba v povezavi z državnimi organi.

"Takšni projekti namreč ne morejo in ne smejo biti talec sposobnosti ali nesposobnosti, volje ali pomanjkanja le-te s strani vsakokratnih predstojnikov državnih organov. Pogovori tako že potekajo," je navedel.

Ob tem je spomnil, da sta nastajanje ideje in izvedba Supervizorja potekala v času in okoliščinah, ko KPK ni imel dovolj sredstev niti za izplačilo plač zaposlenim in osnovno delovanje. "Stavba na Dunajski cesti 56 poleg tega ni imela dovolj dobro razvite strežniške infrastrukture za delovanje tovrstne aplikacije, z razmeroma počasno povezavo v splet, potrebna nadgradnja pa bi stala približno 50.000 evrov - v kar seveda ni vključen strošek razvoja potrebne programske opreme," je opisal nekdanji predsednik KPK.

"Eden od sodelujočih v projektu, Primož Bratanič, je ponudil tako svojo infrastrukturo kot tudi strežnike, za kar smo mu bili več kot hvaležni. Gre za posameznika, ki je bil ključen pri razvoju aplikacije, kar smo v prejšnjem mandatu tudi zapisali na spletni strani komisije," je poudaril Klemenčič.

Po njegovih besedah je bil Supervizor ob vzpostavitvi pozdravljen tudi zaradi tega, ker je nastal na podlagi sodelovanja med civilno družbo, državno upravo in zavzetimi posamezniki iz akademsko-raziskovalne sfere, ki so delovali v okviru komisije.

Ob tem je odločno zavrnil, da bi bil Supervizor, četudi je deloval na zunanji, zasebni infrastrukturi in strežniku, odvisen od lastnika te infrastrukture.

"Da sta bila tako odločitev kot tudi način izvedbe pravilna, kaže tudi dejstvo, da na tej isti infrastrukturi Supervizor v prvih dveh letih delovanja ni niti enkrat zatajil in da so bili vsi poskusi 'napadov' nanj neuspešni. Izpostaviti namreč velja, da je imel Supervizor v prvih 24 urah po vzpostavitvi več kot 1,5 milijona obiskov in več sto poskusov napadov, usmerjenih v onemogočitev njegovega delovanja," je naštel minister.

Glede varnosti podatkov pa je za STA pojasnil, da je ob začetku sodelovanja komisija izdala posebno odredbo na podlagi 16.b člena zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, v kateri je bil zunanji sodelavec pod odškodninsko in kazensko odgovornostjo zavezan k spoštovanju zaupnosti podatkov. Podpisana je bila pogodba o gostovanju na strežnikih, kar je veljalo za tiste podatke, ki so javno dostopni že po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja.

"Glede podatkov zaupne narave (kot npr. tistih iz zbirke MFERAC) pa je bil dostop urejen zgolj iz internega omrežja komisije," je navedel. Dodatno se je pod prejšnjim vodstvom komisije po njegovih besedah uveljavila praksa, po kateri sta imela vodja službe za informacijsko varnost in analitiko in vsaj en dodaten analitik 24-urni dostop do strežnika.

Ob tem je Klemenčič izpostavil še, da je komisija v času prejšnjega mandata pri vladi Alenke Bratušek dosegla, da se je njen proračun za leto 2014 povečal, z izključnim namenom selitve Supervizorja na lastne strežnike. "Obljubo je tedanja vlada držala, vendar pa po informacijah, s katerimi razpolagam, novo vodstvo komisije sredstev ni porabilo za namen neodvisnega gostovanja Supervizorja, temveč za nakup druge opreme, preostanek pa naj bi bil konec leta 2014 povrnjen finančnemu ministrstvu," je še navedel nekdanji predsednik KPK.