Razburjeni moški trio je združil moči in na svojevrsten način stopil v bran »cvetu slovenskih intelektualk.« Samo zato, ker smo v članku AFŽ 21. stoletja opozorili, da nam osem samovšečnih in vase zagledanih žensk poskuša ob neverjetni medijski in politični podpori ter kar na skupni popoldanski čajanki določiti novo mandatarko za tehnično vlado, kar pomeni, da volivcem predrzno in povsem odkrito odrekajo demokratično pravico, da o imenovanju nove vlade, ki nato izvoli mandatarja, odločimo na rednih ali predčasnih volitvah, smo bili deležni neutemeljenih obtožb.
Te so z velikim veseljem in izdatno mero privoščljivosti vzklile v časniku Delo, zanje pa je poskrbel Uroš Šoštarič, nekdanji urednik kronike, ki je po odhodu v pokoj postal mastno plačani filter sobotnih in tedenskih pisem bralcev. Prav on je omogočil objavo kratkega pisma s povsem nedolžnim naslovom Reporter in AFŽ-jevke, v katerem nas podpisani avtor zaradi našega napada na AFŽ, kot smo nespodobno poimenovali »svet slovenskih intelektualk,« označi za fašiste. Do te ugotovitve je popoldanski zgodovinar seveda prišel na njemu preprost in najbolj razumljiv način: ker je AFŽ kratica za antifašistično fronto žena, ki je bila ustanovljena med narodnoosvobodilno borbo, si za fašista lahko razglašen že samo zato, ker ti afežejevke niso všeč. Lahko smo veseli, prebudil se je še en bistri um, ki je še bolj neverjeten v svojem koncu pisma. Upa namreč, da bo našemu zagovoru in razširjanju idej fašizma sledila še kakšna izmed političnih strank, ki jih naš tednik favorizira. Naj se že odloči, ali smo fašisti ali pa si celo on želi razcveta kakšnega totalitarizma – izrazil je vendar upanje – v katerem se bodo lahko v vsem ideološkem žaru razcvetele ideje njemu ljubih intelektualk, ki smo jih v našem tedniku tako po nemarnem označili za AFŽ 21. stoletja.Poleg specialista za čiščenje izbranih pisem bralcev in popoldanskega zgodovinarja se je angažiral še mariborski doktor filozofije in samooklicani medijski strokovnjak Liberalne akademije, Boris Vezjak, ki se spozna na vse, še najbolj na medije. Tako kot vedno doslej se je tudi tokrat izjemno sprostil in napisal kaj drugega kot »straniščno poezijo.« Živo blato, blatna kopel in celo toaletni papir so besede, ki jih je goreče usmeril proti našemu tedniku. A vse to so, naj še tako odvrača in meče, le njemu najbolj lastne besede, besede njegovega lastnega okusa.