Je tožilka Nikolaja Hožič v javnost spravila več informacij v zvezi z delom in zaposlenimi na vrhovnem državnem tožilstvu? Odtekanje informacij ali celo zaupnih dokumentov iz pravosodnih organov je v Sloveniji velik problem. Pred časom je v javnosti odmevalo preverjanje telefonskih klicev sodnikov na ljubljanskem okrožnem sodišču po bombnem napadu na sodnico Katarino Turk Lukan.
Preverjanje naj bi zaradi odtekanja informacij s sodišča odredil tedanji predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Andrej Baraga, pri tem so na sodišču ugotovili, da je tedanji vodja kazenskega oddelka na sodišču, sodnica Lea Habjanič, neposredno po bombnem napadu po prenosnem telefonu govorila z novinarjem Dnevnika Rokom Praprotnikom. Ta je kasneje zatrdil, da mu podatkov v zvezi z bombnim napadom ni dal nihče od sodnikov, ampak policija. Res je prijatelj Habjaničeve in je po napadu nekaj sodnikov poklical zgolj zato, da bi jih zasebno povprašal po počutju in izrazil podporo ob dogodku.Kljub temu poznavalci menijo, da je prav sodnica Habjaničeva v preteklosti novinarjem že dajala informacije o dogajanju na sodišču. V zadnjem obdobju se je po besedah naših virov večkrat sestala tudi s tožilko Nikolajo Hožič z vrhovnega državnega tožilstva. Ker tudi od tam odtekajo informacije v medije (na primer glede plače pomočnika tožilca Boštjana Jegliča, ki je zaposlen na vrhovnem tožilstvu, bil naj bi prijatelj Jake Brezigarja, sina generalne tožilke Barbare Brezigar), se naši viri sprašujejo: ali morda informacije z vrhovnega tožilstva odtekajo po tožilki Hožičevi. Sodnici Habjaničevi smo po elektronski pošti poslali vprašanje, o čem se na srečanjih pogovarja s tožilko Hožičevo in ali ji je ta razkrivala informacije v zvezi z delom in zaposlenimi na vrhovnem državnem tožilstvu. Odgovora nismo prejeli.
Generalno državno tožilko Barbaro Brezigar smo vprašali, ali bodo preiskali, ali morda tožilka Hožičeva daje informacije v zvezi z vrhovnim državnim tožilstvom. Pojasnili so, da je za dajanje informacij javnosti po zakonu pristojen generalni državni tožilec, drugi tožilci pa le, če jih ta pooblasti. Sicer ne razpolagajo z nobenimi konkretnimi podatki, ki bi narekovali preverjanje o morebitnem nepooblaščenem sporočanju informacij medijem. Če ugotovijo sum o nepooblaščenem in nezakonitem odtekanju informacij, sprožijo ustrezne postopke, o vsebini teh pa javnosti ne obveščajo.
