Domen Savič, komunikolog, aktivist za komunikacijsko zasebnost in programski svetnik RTV Slovenija, ki vsako leto vodi tudi izbor za Savičevo spletno osebnost leta, je zadnje dni zelo zaseden – s tožarjenjem drugače mislečih. Pretekli teden se je hvalil in grozil, koga vse je zaradi domnevne sovražnosti prijavil Twitterju (in policiji), da mu ukine profil. Pri enem naj bi mu uspelo, zato da je zanj dan takoj lepši. Normalen človek sicer težko razume, kaj je v ovaduštvu lepega, vendar taka ravnanja sodobnih »državljanov D« pojasnijo hkratno veseljačenje in zagrenjenost udbovcev v nekem drugem času. Ali če malo preuredimo skoraj ponarodelo frazo Igorja Pribca, nekdanjega volilnega svetovalca Danila Türka, se to običajno počne v zavetju teme.
Savičeve pozornosti je bila pretekli teden deležna tudi revija Reporter. Častno razsodišče pri Društvu novinarjev Slovenije (DNS) je na odgovornega urednika Silvestra Šurlo naslovilo dopis, da ga je »zašpecal« Domen Savič. No, ne samo njega, Šurla se je znašel v druščini Tomaža Peroviča (Planet TV), Barbare Štrukelj (STA), Bojana Budje (Slovenske novice) in Mateja Koširja (Žurnal24). Skupno vsem je, da so pri poročanju (ali povzemanju), da je ena izmed vzgojiteljic v Vrtcu Otona Župančiča v Slovenski Bistrici grobo ravnala z enim izmed otrok, kršili kar sedem od 29 členov novinarskega kodeksa. Vsi so bili opozorjeni, da bodo odgovorni za očitane kršitve, če ne razkrijejo avtorja, kjer ni napisan.
No, na spletni strani Reporterja, kjer je bil tekst objavljen, je bil avtor napisan. To je bila Slovenska tiskovna agencija (STA), od katere objavljamo novice, ki jih sami novinarsko ne obdelujemo. A Savič je za Reporter prijavil, da je avtor neznan. Dopuščamo možnost, da je krivo poslabšanje vida in bi potreboval nova očala, toda veliko bolj je verjetno, da je kršil 8. božjo zapoved, čeprav je hkrati zelo majhna verjetnost, da bi ta nauk katoliške vere Savič priznaval. Toda to je njegova pravica, ki mu je ne oporekamo, pričakujemo pa, da bo tudi on upošteval, da nihče od novinarjev Reporterja ni član DNS, kamor je revijo prijavil. Večina je članov Združenja novinarjev in publicistov (ZNP), ki ima svoje častno razsodišče in svoj kodeks. Res da gre za veliko manjše združenje, ki pa vendarle daje medijskemu prostoru raznovrstnost in drugačnost. Tega očitno Savič ne priznava. To je podobno, kot da Slovenija ne bi priznavala pravic italijanske manjšine ali romske skupnosti, zato ima njegova enostranska prijava vse znake sovražnosti, ki jo sam tako rad prijavlja.
In še nekaj. Savič je Reporter prijavil društvu, kjer imajo zapisano, da je DNS tudi naslednik Društva slovenskih književnikov in časnikarjev, ustanovljenega 28. marca 1905 v Ljubljani, kar ustvari vtis, da gre za društvo z več kot stoletno tradicijo. To je seveda zavajanje, saj je DNS kvečjemu naslednik Slovenskega časnikarskega društva, ki je bilo po ukazu komunistov ustanovljeno 22. oktobra 1944 v Črnomlju. To je seveda kršitev prve točke njihovega kodeksa. Ampak Savič take »malenkosti« najbrž spregleda.
