Te rastline so del nacionalne zbirke, vse dodobra evidentirane, opremljene z identifikacijskimi številkami in se jih ne sme prodati ali podariti, četudi bi jih nemara s tem rešili pred propadom. Botaničnemu vrtu bodo namreč na Večni poti v Ljubljani podrli okoli 500 kvadratnih metrov rastlinjaka, v katerem so te rastline prezimovali. Jože Bavcon, vodja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, ob tem dejstvu razlaga: »Tako se moramo poleg vseh finančnih težav, ki pestijo vrt, ubadati še kam z našimi rastlinami, ki bodo ostale brez prezimovališča.«
Zanimivo je, da bodo rastlinjak rušili prav v letu, ko ljubljanski Botanični vrt praznuje 210 obletnico ustanovitve. Učitelj botanike Franc Hladnik je namreč leta 1810 postavil temelje za razvoj vrta kot ga poznamo danes. Ob ustanovitvi se je imenoval Vrt domovinske flore, ustanovili pa so ga v okviru takratnih Centralnih šol, ki so imele v času Ilirskih provinc status univerze. Ko je bila leta 1919 ustanovljena Univerza v Ljubljani so tudi botanični vrt leto kasneje prenesli pod to okrilje.
Letošnje leto bi moralo biti torej praznično za slovensko botaniko in za sam Botanični vrt kot institucijo, a ni tako. Res je, da jih je ob počastitvi jubileja obiskal predsednik republike Borut Pahor in da je zbranim v botaničnem vrtu gospodarski minister Zdravko Počivalšek predstavil turistične bone, a to ne bo rešilo prostorske stiske vrta oziroma številnih edinstvenih rastlin.
Nateg?
Bavcon je javnosti v sporočilu pojasnil zakaj bo do rušenja rastlinjaka prišlo: »Razlog je v tem, da bodo rušili vhodni objekt za nov botanični vrt, v katerem se trenutno nahaja Nacionalni inštitut za biologijo (NIB). Leta 1995 sem ob dokončanju gradnje biološkega središča predlagal, da tedaj še nedokončano stavbo (vhodni objekt) podaljšamo navzgor do gozda in navzdol proti Glinščici, da bo dovolj prostora tako za nov botanični vrt kot za NIB. To ni bilo sprejeto. Danes se bo to še ne amortizirano stavbo podrlo in razširilo v skladu z mojim tedanjim predlogom. V tej novi stavbi pa prostorov za botanični vrt ni več.«
Oddelek za biologijo je omenjeno stavbo brez vednosti vodilnih v Botaničnem vrtu dal Nacionalnemu inštitutu za biologijo in, ker se bo inštitut širil, bodo podrli rastlinjak v katerega so po Bavconovih besedah vložili 85 tisoč evrov lastnega denarja.
»Že lani poleti so zaprosili, da jim odstopimo še naše garaže, ki so bile v uporabi oddelka za biologijo, da so tam naredili laboratorije. Omenjene gradnje namreč naj še nekaj let ne bi bilo. V dobri veri smo te prostore odstopili. Po nekaj mesecih pa je situacija že drugačna. In lansko leto z državnimi sredstvi na novo zgrajene laboratorije in hodnike do na novo postavljenih pisarniških kontejnerjev bodo porušili, ker se gradnja začenja. Nas pa so sedaj postavili pred dejstvo, da rastline, ki prezimujejo v teh rastlinjakih, rešimo kakor vemo in znamo. Ko je šlo za predajo prostorov nas nihče o tem ni vprašal, sedaj pa moramo probleme, ki so jih zakrivili drugi, sami reševati« potarna Bavcon.
Lokacija, kjer bodo porušili rastlinjak za prezimovanje rastlin in gradili novo poslopje NIB, je sicer že od leta 1974 namenjena gradnji novega botaničnega vrta in v te namene so v preteklosti že odkupili okoli 20 hektarov zemljišč, leta 1995 pa so v ta namen zgradili tako imenovani vhodni objekt v botanični vrt. Zdaj bo stavbo porušil NIB, ker bodo za njihove potrebe gradili večji objekt. Botanični vrt pa bo po Bavconovih besedah ostal brez rastlinjaka, in že omenjene stavbe. Kaj se bo zgodilo z nasadom japonskih češenj ob poslopjih še ni znano.
Mednarodno prepoznan
Ob vsem tem velja izpostaviti mednarodno prepoznavnost ljubljanskega botaničnega vrta. Stari botanični vrt na Ižanski cesti, ki so ga že popolnoma prenovili in obnovili spada po besedah vodje vrta med najbolj aktivne vrtove v EU, kar so priznali tudi strokovnjaki iz svetovne organizacije BGCI. Leta 2018 so Botanični vrt izmed 3500 vrtov izbrali v deseterico za test za pridobitev certifikata svetovne organizacije botaničnih vrtov v Londonu. »Samo šest vrtov je potem leta 2018 dobilo dva svetovna certifikata in naš vrt je bil med njimi,« sklene Bavcon.
Da je Botanični vrt v Ljubljani res reprezentativna institucija, ki ima veljavo tudi v svetu dokazujejo številne podobne institucije in organizacije, ki so čestitale ob 210 letnici ustanovitve. Vprašanje kaj bi poslale, če bi vedele za finančne in po novem tudi prostorske težave vrta.