Karmen Erjavec se zapleta v nove laži

Zapisala je namreč, da so v okviru raziskave o uporabi tviterja pri slovenskih novinarjih leta 2014 opravili tudi pet poglobljenih intervjujev z uredniki in novinarji našega tednika. Naredili smo podrobno preiskavo in ugotovili, da sta bila z novinarji Reporterja le dva intervjuja. Naredila sta ju dva sodelavca Erjavčeve iz njene tedanje ekipe na FDV v okviru te raziskave. Drugi trije intervjuji, o katerih je pisala Erjavčeva, so plod njene laži. Ni jih bilo. Pri tem nam je njena zastopnica, odvetnica Nataša Pirc Musar, prejšnji mesec pojasnila, da je intervjuje po besedah Erjavčeve delalo več raziskovalcev in študentov iz njene ekipe.

Mimogrede, profesorica nima nikjer shranjenih tekstov teh intervjujev. Odvetnica je zapisala, da so intervjuje v okviru ekipe delali dr. Marko Milosavljević, dr. Melita Poler Kovačič, dr. Igor Vobič, Boris Mance in dr. Aleksander Slaček s FDV in še študentje, vendar si profesorica »žal ni zapomnila« njihovih imen. Ugotovili smo, da sta Milosavljević in Mance naredila vsak po en intervju na Reporterju. Glede drugih treh intervjujev (profesorica trdi, da jih je bilo skupaj pet) ni nihče vedel nič. So se pa spomnili, kateri so bili študentje, na katere je Erjavčeva pokazala s prstom, češ da jim je zaupala. Šlo je za Martino Leljak, Tamaro Kajtazović in Martina Gramca. Govorili smo z vsemi tremi in vsi trije so nam zatrdili, da niso naredili nobenega intervjuja na Reporterju, niti niso Erjavčevi lažnivo prikazali, kot da bi pri nas naredili kakšen intervju.

Pomeni, da je profesoričin novi poskus zavajanja propadel. Lagala je ona in nihče drug. Tako smo jo prejšnji teden soočili z zgoraj zapisanim in jo vprašali, zakaj je v svojem članku pisala lažnive informacije o (treh neopravljenih) intervjujih z novinarji z Reporterja in zakaj je s pojasnili implicirala, kot da jo je nekdo zavedel z lažnivimi podatki glede intervjujev. Iz odvetniške družbe Nataše Pirc Musar smo prejeli odgovor odvetnice Rosane Lemut Strle. Pravi, da naši »podatki o tem, kdo vse je sodeloval v raziskavi in opravljal tudi intervjuje, niso popolni. Ker pa naša stranka zadevo šteje za končano, o njej ne želi več javno polemizirati.« Seveda smo dodatno vprašali, kdo drug naj bi še pripravljal intervjuje za ta njen znanstveni članek, da bi še pri njem preverili zadevo. Pričakovano odgovora nismo prejeli.

Suma sumarum: dr. Karmen Erjavec se je debelo zlagala v svojem članku glede neobstoječih intervjujev na Reporterju, zdaj pa se zapleta v vedno nove laži. Seveda pa ne gre le za laži o intervjujih na Reporterju, pač pa še za kopico drugih neresničnih intervjujev v drugih medijih. Univerza v Ljubljani bi morala tej doktorici zaradi znanstvene nepoštenosti v skladu s statutom odvzeti naziv redne profesorice, a to se žal ni zgodilo, saj jo je sramotno zaščitil predsednik etične komisije univerze dr. Janez Možina (profesor na fakulteti za strojništvo). Njegova dejanja bodo še predmet naše podrobne preiskave.