Skoraj 20 odstotkov odpadkov na divjih odlagališčih je nevarnih okolju, živalim in človeku. Posledica neustreznega ravnanja z odpadki je tudi prekomerno sproščanje metana z odlagališč odpadkov, tudi na deponijah, kar prispeva približno pet odstotkov k celotni emisiji toplogrednih plinov v Sloveniji. Poleg tega so lahko odpadki neposredno nevarni za živali in rastline.
Večino materiala na odlagališčih (približno 85 odstotkov) predstavljajo gradbeni in organski odpadki, približno 10 odstotkov pa je komunalnih odpadkov.
Ekologi brez meja so v prvi vseslovenski akciji leta 2010 čistili 7000 divjih odlagališč, v registru jih je trenutno okrog 15.000, kar pomeni od 30 do 40 odstotkov vseh odlagališč.
Po prvi akciji pred dvema letoma so občine očistile še na stotine odlagališč z gradbenimi odpadki in drugih odlagališč, ki jih prostovoljci sami nismo mogli očistiti. Nekatere občine poročajo, da pri njih nimajo več divjih odlagališč, ko pa se katero pojavi, ga takoj očistijo. Spet druge poročajo, da nimajo divjih odlagališč, pa potem občani s terena poročajo o drugačni sliki, pravijo Ekologi brez meja.
Danes prostovoljci pobirajo le komunalne in kosovne odpadke, gradbene in nevarne odpadke pa bodo vodje zbirnih mest popisali in register predali državnemu inšpektoratu.
Kar 200.000 prostovoljcev nad 40.000 ton ilegalnih odpadkov
Po ocenah strokovnjakov v naši državi na približno 50.000 lokacijah leži okoli 40.000 ton ilegalnih odpadkov, mnogokrat na vodovarstvenih območjih, kar predstavlja veliko okoljsko breme. Škodljive snovi, predvsem kemikalije, pronicajo v podtalnico, ki je v Sloveniji glavni vir pitne vode, ter ogrožajo zdravje in okolje.