Černača za ministra brez listnice, pristojnega za razvoj, strateške projekte in kohezijo, predlaga SDS Janeza Janše. "Tako prva kot druga Janševa vlada sta bili pri pogajanjih za naš del bruseljskega kolača uspešni," je dejal v predstavitvi kandidature za ministra in dodal, da goji zmerni optimizem, da se bo pod novo vlado položaj na področju črpanja evropskih sredstev izboljšal v naš prid.
Stanje na tem področju namreč ni dobro. "Je boljše kot pred letom in pol, a precej slabše, kot je bilo v primerljivem obdobju prejšnje finančne perspektive 2007-2013," je ugotovil. Njegova naloga zato bo zagotoviti, da bo Slovenija počrpala vsa razpoložljiva sredstva iz obstoječe finančne perspektive in pravočasno pripravila vse podlage za novo, in sicer za tiste projekte, ki bodo dobri za ljudi ter bodo pomagali zmanjševati zaostanek v razvitosti med regijami.
V veljavnem programskem obdobju 2014-2020 Slovenija razpolaga z nekaj več kot tremi milijardami evrov evropskih sredstev. Černač je ugotovil, da je ogroženih 10 odstotkov sredstev. Gre za 300 milijonov evrov, kar ne pove veliko, a to pomeni, recimo, 6000 postelj v domovih za starejše, je dejal. "Niti ena postelja ne sme in ne bo izgubljena, počrpati moramo vse," je poudaril.
A če želimo do leta 2023 počrpati vsa sredstva, gre za najmanj 500 milijonov evrov na leto. To pomeni veliko težavo tako za državni kot občinske proračune, je ugotovil Černač in dodal, da utegne dinamiko črpanja dodatno otežiti epidemija novega kooronavirusa.
Prilivi iz EU so v teh časih še posebej pomembni, je dejal in opozoril, da je v letošnjem proračunu predvidenih za nerealnih 1,7 milijarde evrov povračil iz evropske blagajne. Toliko po njegovi oceni zagotovo ne bomo mogli počrpati, zato bo treba pripraviti rebalans. "Če bomo potem vzpostavili podlage za normalno črpanje v naslednjih treh letih, tu sicer ne vidim velike težave," je dejal.
Bistvena se mu zdi nova finančna perspektiva 2021-2027, glede katere dogovora na ravni EU še ni, vendar je finančni okvir bolj ali manj znan. Čeprav nekateri trdijo, da do dokončnega dogovora ni smiselno začeti pripravljati programov, pa Černač meni drugače. "S pripravami je treba začeti takoj, saj grob okvir imamo, znane so tudi vsebinske prioritete, na katerih bo vztrajala Evropska komisija," je poudaril.
Ob tem se mu zdi smiselna priprava dveh ločenih operativnih programov za izvajanje kohezijske politike. Z enim programom za vzhodno in drugim za zahodno kohezijsko regijo bi lahko namreč vzhodnemu delu države pomagali pri dohitevanju razvojnega zaostanka. "Ne bom dovolil, da bi nekdo registriral poštni nabiralnik na območju vzhodne regije, potem pa črpal ta sredstva nekam drugam," je poudaril.
Operativni program - Slovenija ima trenutno le enega za celotno državo - je eden od ključnih dokumentov, ki so podlaga za izvajanje evropske kohezijske politike v posamezni državi članici. Z dvema bo izvajanje evropske kohezijske politike lažje, je prepričan. Vendar služba vlade za razvoj in kohezijsko politiko te odločitve ne more sama sprejeti, saj gre za vprašanje na ravni vlade in DZ.
Glede same službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki jo bo vodil, če bo potrjen za ministra, je dejal, da morda potrebuje sanacijskega upravitelja. V letu in pol bo že peti minister na tem položaju, kar se mu ne zdi ravno najboljša popotnica.
Uspešnost črpanja pa ni odvisna le od vladne službe, ki jo bo vodil. Da bo lahko uspešno delal, bosta ključna ministra za finance ter za okolje in prostor, pomembno se mu tudi zdi uživanje podpore predsednika vlade. Zavzel se je tudi za bolj izraženo svetovalno nalogo vladne službe upravičencem do evropskih sredstev in se dotaknil tudi vprašanja njenega informacijskega sistema. "Če obstajajo težave, jih je treba odpraviti," je dejal, o podrobnostih pa danes še ni govoril, saj se mora s stanjem še seznaniti.
Služba vlade za razvoj bo imela tudi pomembno vlogo pri regionalizaciji. Ljudem je najprej treba dati vedeti, da se določene naloge, ki se opravljajo na državni ravni, lahko opravljajo tudi na nižji ravni in so jim tako bližje je dejal in poudaril: "Ne smemo pa z decentralizacijo dobivati le novih direktorjev, tajnic in fikusov."
Da je bila Černačeva predstavitev za kohezijskega ministra ustrezna, je glasovalo 20 poslancev obeh odborov, 11 jih je bilo proti.
