Revija Reporter
Slovenija

Kampanja se je že začela, a stranke čakajo

10. maj. 2010 12:25 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017

Deli na:

Kljub temu, da je kampanja pred referendumom o arbitražnem sporazumu s Hrvaško uradno že stekla, doslej še nobena izmed političnih strank oz. civilnodružbenih organizacij ni uradno vstopila vanjo oziroma se Državni volilni komisiji (DVK) ni prijavila kot organizator kampanje. To morajo sicer storiti najpozneje do srede.

Kljub temu, da je kampanja pred referendumom o arbitražnem sporazumu s Hrvaško uradno že stekla, doslej še nobena izmed političnih strank oz. civilnodružbenih organizacij ni uradno vstopila vanjo oziroma se Državni volilni komisiji (DVK) ni prijavila kot organizator kampanje. To morajo sicer storiti najpozneje do srede.

12. maj je namreč datum, do katerega morajo organizatorji predreferendumske kampanje prijaviti kampanjo ter odpreti posebne transakcijske račune. Tega sicer doslej, čeprav je kampanja uradno v teku že od petka, ni storil še nihče. Tajnik DVK Marko Golobič je namreč danes za STA pojasnil, da niso prejeli še nobene prijave.

Tako še vedno ni znano, kdo vse se bo podal v kampanjo in v prereferendumskem boju nagovarjal volivke in volivce. Kot organizatorji se sicer lahko prijavijo vsi predlagatelji referenduma, pa tudi drugi subjekti, ki so zainteresirani za izid referenduma.

Zaenkrat so samostojno kampanjo napovedali v opozicijskih strankah SDS, SLS in SNS, ki arbitražnemu sporazumu nasprotujejo. Kot organizator lastne kampanje bo zagotovo nastopil tudi Zavod 25. junij.

Na strani koalicijskih strank, ki sporazum zagovarjajo, pa naj bi potekali aktivni pogovori o sodelovanju in morebiti tudi skupnemu nastopanju. Nobena izmed koalicijskih strank sicer še ni objavila, kakšna bo njihova kampanja, so pa njihovi predstavniki nakazali, da se bodo stranke podale v organizacijo lastne kampanje. Le v DeSUS nad tem niso navdušeni in glede na napovedi ne nameravajo sodelovati samostojno.

Prijava samostojne kampanje je sicer povezana predvsem s pojavljanjem v medijih, saj si kot organizatorji kampanje zagotavljajo enakovredno mesto ob drugih. To pomeni, da bodo stranke npr. v televizijskih soočenjih lahko nastopale ločeno in tako bolj "glasno" zagovarjale svoja stališča, kot pa če bi ta stališča izražal zgolj en njihov skupni predstavnik.

Za kampanjo bodo organizatorji lahko porabili po največ 0,25 evra na volilnega upravičenca oz. največ 420.000 evrov. A se bodo, sodeč po napovedih večjih strank, v to kampanjo podali z bolj "skromnimi sredstvi". Razlog za varčevanje je predvsem v gospodarski krizi, ki je prizadela tudi stranke, po drugi strani pa varčujejo tudi za prihajajoče lokalne volitve, ki bodo predvidoma jeseni.