Škrabec velja za zgodbo o uspehu. Mediji veliko pišejo o njegovi fundaciji, ki nosi ime največjega slovenskega jezikoslovca patra Stanislava Škrabca in o etnološkem muzeju na prostem, Škrabčevi domačiji v Ribnici, malo manj ali sploh ne se piše o izvoru njegovega premoženja in o njegovih poslih na vzhodu, predvsem v Rusiji. Škrabec ni obogatel z montažnimi hišami (podjetje Riko hiše poslujejo z izgubo), pač pa s posredniškimi posli, večinoma s tovarno AvtoVAZ, znano po proizvodnji avtomobilov znamke lada.
Podjetje Riko je vrsto let z Avtovazom poslovalo na način t.i. barterske pogodbe. Stroje in tehnološko opremo za proizvodnjo avtombilov, ki jim je dobavlja Riko od slovenskih, nemških, italijanskih in avstrijskih proizvajalcev, jim je Avtovaz plačeval z ladami. Te naj bi, tako Škrabec, takoj prodali njihovemu off-shore podjetju, s sedežem na Cipru in šele to naj bi potem Riku izplačevalo finančna sredstva za dobavljene stroje. Vrednost poslov med Rikom in Avtovazom se je gibala okoli 40 milijonov dolarjev letno.
Po poročanju ruske komercialne televizije NTV leta 2004 Riko dejansko sploh naj ne bi izvažal lad v Ukrajino, pač pa naj bi se v lukah Odesa in Iljičevsk zgolj zamenjali dokumenti, avtomobili pa naj bi šli nazaj v Rusijo, kjer jih naj bi prodajali po ruskih cenah. Navajali so primer modela »štirice«, ki jo naj bi Avtovaz Riku prodajal za borih 1700 dolarjev, medtem ko njena tržna vrednost znaša štiri tisoč dolarjev. Razlika 2300 dolarjev naj bi bila Rikov dobiček, ki naj bi v zameno, tako NTV, petnajstim vodilnim menedžerjem Avtovaza vsako leto plačeval počitnice v Sloveniji in jim najmanj dvakrat letno organizirati kulturne prireditve.
T.i. reeksport avtomobilov si naj bi na začetku svoje poslovne kariere izmislil iz Rusije emigrirani oligarh Boris Berezovski. Škrabec je trdil, da Riko pri reeksportu avtomobilov ni imel nobene vloge, da niso vedeli po kakšnih poteh so se te lade potem prodajale, kar tudi naj ne bi bila njihova stvar in se mu zato zadeva s pravnega vidika zanj in za Riko ne zdi sporna. Barterska pogodba z Avtovazom je bila leta 2003 prekinjena, tako, da Riku po novem za dobavljene stroje plačujejo v denarju in ne več z ladami.