Revija Reporter
Slovenija

Kako je Karl Erjavec s svojim dolgim jezikom spodkopal arbitražni sporazum

Igor Kršinar

7. sep. 2017 6:20 Osveženo: 6:32 / 07. 9. 2017

Deli na:

Karl Erjavec je s svojimi izjavami spodkopaval arbitražni sporazum, zdaj pa bi na silo implementiral razsodbo, ki je hrvaški premier Andrej Plenković ne prizna.

»Menim, da je skrajni čas, da začnemo implementirati arbitražno odločbo, kar zadeva tisti del, ki se nanaša na morje. Če tega ne bomo storili, se bojim, da bomo zašli v slepi dialog, ki ne bo prinesel nobenih rezultatov,« je prejšnji teden modroval zunanji minister Karl Erjavec.

Dodal, da je takojšnjo implementacijo arbitražne odločbe na morju zagovarjal že, ko je bila izdana, saj je sodišče mejo na morju zelo jasno določilo. »Ker tega nismo storili takoj po razglasitvi sodbe, smo zamudili dragoceni čas.«

Erjavec se skuša javno predstavljati kot veliki borec za slovensko morje, a resnica je obratna. Vse težave, ki jih imamo v zvezi z implementacijo razsodbe arbitražnega sodišča, so posledica njegovega nespametnega in škodljivega ravnanja v preteklosti.

Začelo se je z njegovim intervjujem za televizijo VTV marca 2015: »Po informacijah, ki jih imam jaz, ki so sicer zelo neformalne, tudi na podlagi občutkov, ki jih ima naša odvetniška skupina, ki je sestavljena iz najbolj uglednih svetovnih pravnikov za pomorsko pravo, imamo optimizem, da bo arbitražno sodišče določilo stik z odprtim morjem.«

Zaradi omenjene izjave je takratna hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić arbitražnemu sodišču poslala pismo in ga pozvala, naj pazljivo preuči izjave in ravnanje slovenske strani ter zagotovi, da njihovo delo ne bo zbujalo dvoma. Arbitražno sodišče je nato Erjavca pozvalo, naj se vzdrži izjav o izidu arbitraže med državama, po drugi strani pa zagotovilo, da informacije, povezane s sporom med državama, niso odtekale s sodišča.

Kmalu za tem se je v srbskih in hrvaških medijih pojavil posnetek telefonskega pogovora med slovenskim arbitrom Jernejem Sekolcem in slovensko predstavnico zunanjega ministrstva Simono Drenik, pogovarjala pa sta se o meji na morju in kopnem.

Posledica tega je bila, da je Hrvaška julija 2015 izstopila iz arbitražnega sporazuma, čeprav je po svojem arbitru Davorinu Rudolfu natančno vedela, kakšna bo meja na morju (pozneje je s tem Rudolf utemeljeval pravilnost odločitve o izstopu iz arbitražnega sporazuma). A Erjavec še vedno ni nehal pametovati in je decembra 2015 spet veselo razlagal, da bo Slovenija v arbitraži dobila prost dostop do morja: »Tukaj bo zagotovo Karl zmagal!«

Prišel je dan razsodbe arbitražnega sodišča, ki je mejo po morju potegnilo tako, da je tri četrt Piranskega zaliva prisodilo Sloveniji, namesto neposrednega stika z odprtim morjem pa smo dobili prost dostop preko hrvaških voda, večina spornega ozemlja na kopnem pa je dobila Hrvaška.

Ker sporazuma ne prizna, izziva s pošiljanjem ribičev na sredinsko črto ob spremljavi hrvaških policijskih čolnov. Kako bo ob tem Erjavec implementiral razsodbo, ni znano. Dejstvo je, da smo zaradi njegovega dolgega jezika izgubili, kot se je sam izrazil, preveč dragocenega časa.