Banke nove stranke pridobivajo z zavajajočim oglaševanjem. Od lanskega leta veljajo nova pravila za zamenjavo banke, po katerih naj bi bil postopek hitrejši in enostaven. A ni vedno tako, čeprav nekatere banke trdijo, da gre za hitri in brezplačni postopek.
Zamenjava banke je med Slovenci še vedno bolj redka. Tudi zato ker gre za dolgotrajno in zoprno opravilo, pa še brezplačno ni, čeprav vas bodo v marsikateri banki prepričevali, da je tako. Za ta korak se redko odločimo, čeprav smo nezadovoljni s poslovanjem banke, čeprav so stroški poslovanja bančnega računa visoki in čeprav smo ugotovili, da smo bili zavedeni glede varčevanja. Septembra letos je Zveza potrošnikov Slovenije v imenu varčevalcev NLB in Abanke Vipa na sodišču dosegla pomembno zmago. Obe banki sta kratili pravice varčevalcev.Pred tridesetimi leti so imeli ljudje eno banke skoraj vse življenje. Konkurenčnost trga je prinesla s seboj tudi bitko za varčevalce. Evropska komisija je z namenom, da bi potrošnikom omogočila lažjo zamenjavo banke, naložila Evropskemu bančnemu združenju pripravo temeljnih in poenotenih postopkov za zamenjavo banke. Članice Združenja bank Slovenije so ta načela vnesle v svoja pravila in postopke za zamenjavo banke; od 16. novembra 2009 se uporabljajo v vseh bankah članicah ZBS. A praksa kaže, da še vedno ne gre tako gladko.
Zavajanje, nič drugega
Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) trdi, da pravila in postopki za zamenjavo banke veljajo za prenos transakcijskega računa fizične osebe iz banke v banko (ali hranilnico). Če se odločite za zamenjavo računa, vam mora vsaka banka omogočiti zamenjavo v skladu s temi pravili. Tudi UniCredit Banka na spletni strani trdi, da je prenos transakcijskega računa na drugo banko preprost in brezplačen, a še zdaleč ni tako. Njihova navodila v štirih stopnjah so neke vrste zavajanje. Odprtje računa v novi banki je resda brezplačno, zaprtje prejšnjega računa pa ni vedno brezplačno.
Recimo v primeru, da imetnik račun zapre pred iztekom enega leta od odprtja. Razočarani varčevalec, ki je verjel, da na UniCredit Banki res oni obvestijo prejšnjo banko o odprtju računa in namesto njega poskrbijo za prenos dobroimetja na novi račun, je moral vendarle kar nekajkrat spet na NLB. Na okencu UniCredit banke so mu pojasnili, da lahko vse to naredijo, a bo dolgo trajalo in nazadnje bo vendarle moral tudi podpisati nekaj papirjev v prejšnji banki. Mimogrede, postopki ob zamenjavi banke lahko po zakonu trajajo največ 14 dni. Dotični je moral na NLB večkrat dodatno pojasniti, zakaj bo račun zaprl, odšteti nekaj evrov, a teden dni ni mogel poslovati s tem računom.
Med drugim je zanimivo tudi to, da v pravilih in postopkih, ki jih je izdalo Združenje bank Slovenije, jasno piše, da nova banka na zahtevo stranke vlogo pošlje prejšnji banki in najpozneje naslednji delovni dan obvesti delodajalca oziroma plačnika o novi številki. Stranka pa je dolžna morebitne druge plačnike obvestiti sama. Kaj naj si misli bodoči varčevalec, ki na spletni strani UniCredit banke bere, da lahko bančni uslužbenci namesto njega obvestijo upnike za kreditna in debetna plačila? Samo obljuba za pridobitev novih strank, ki jim bodo svetovali, naj to raje storijo same, ker bo vse skupaj spet predolgo trajalo? Namig združenju, ki naj bi imelo tudi nadzor nad ustreznostjo informacij na spletnih straneh bank. Če zamenjava banke deluje tako, potem nikjer ne bi smelo pisati, da je postopek preprost in brezplačen, ker to ni povsem res. Na svoji spletni strani je tudi Hypo banka zapisala, da zamenjava banke ni bila še nikoli bolj preprosta kot sedaj.
Naše ugotovitve potrjuje tudi raziskava ZPS, ki je pokazala, da se pri nas številne banke sploh ne trudijo, da bi primerno obvestile potrošnike o obstoju in prednostih postopka zamenjave in da ne seznanijo svojih uslužbencev s storitvami, ki jih ponujajo, tako podrobno, da bi jih znali predstaviti potrošnikom. Odkrili smo tudi kršitve pravil, ki so jih sprejele banke kot članice Združenja bank Slovenije. Še več, nekaj bančnih uslužbencev nam je prostodušno priznalo, da postopek v praksi včasih ne deluje. Žal se je spet pokazalo, da so v bančnem sektorju (vsaj v Sloveniji) zaveze, ki jih sprejmejo banke same, slaba alternativa zakonodaji in učinkovitem nadzoru. O naših ugotovitvah bomo obvestili Evropsko komisijo in si prizadevali, da bodo vzpostavljeni mehanizmi za učinkovito izvajanje pravil.
VEČ V TISKANI IZDAJI