Ob dokumentarcu novinarja in urednika z RTV Slovenija Valentina Areha o JLA so bile že vse od začetka težave, ker je prikazal tudi bedo prejšnjega režima in totalitarno vlogo nekdanjega prvega partijca Milana Kučana v njem.
Iz Arehovega filma so pozneje izrezali insert iz leta 1980, kjer so nastopali stanovalci ljubljanskega poslopja Cukrarna. Izgovor je bil, da za tisti del nimajo urejenih avtorskih pravic, ker gre za insert iz filma z naslovom Cukrarna pokojnega režiserja Janeza Drozga, ki ga je posnel kot redno zaposleni na RTV leta 1980. Njegov sin Marjan Drozg, prav tako zaposlen na RTV, naj bi pozneje prepovedal predvajanje posnetkov iz očetovega filma, češ da to posega v njegove avtorske pravice kot dediča.
Mar RTV Slovenija nima avtorskih pravic nad avtorskimi deli, ki so jih posneli njeni zaposleni s sredstvi in ekipo RTV!? Za Reporter so z RTV pojasnili, da je bila na podlagi zakona o avtorski pravici iz leta 1978 RTV upravičena avdiovizualno delo (AV-delo) izkoriščati pet let. »Lahko bi bilo sicer drugače določeno v produkcijski pogodbi, vendar se v tistem času pravice predelave oziroma avdiovizualne priredbe običajno ni prenašalo.«
Dodajajo, da bi tako morala RTV pravico priredbe za zakonito uporabo AV-dela poprej pridobiti od imetnika (npr. od sina kot dediča). Toda zadeve so še slabše. Od leta 1995 je v veljavi zakon o avtorski in sorodnih pravicah, ki določa, da so materialne pravice avtorja za delo, ki ga je zaposleni ustvaril pri izpolnjevanju svojih obveznosti (avtorsko delo iz delovnega razmerja), izključno prenesene na delodajalca za deset let (zgolj deset let!) od dokončanja dela, če ni s pogodbo določeno drugače. Toda v pogodbah o zaposlitvi ni bilo določeno drugače!
Pomeni, da je veliko arhiva neuporabnega brez privolitve (nekdanjih) zaposlenih na RTV in izplačila nadomestila za uporabo. Šele od 2009. imajo na RTV sklenjene pogodbe o zaposlitvi s klavzulo, da delavec prenaša vse materialne pravice na RTV za ves čas trajanja pravic.
Na naše izrecno vprašanje, ali torej RTV Slovenija ne sme uporabljati prispevkov novinarjev za Odmeve, Tednik, Dnevnik … izpred 15 ali 20 let brez njihovega dovoljenja, pravijo, da se »avtorske pravice urejajo za vsako avtorsko delo posebej«. To očitno pomeni, da niti za te prispevke, ki so prav tako AV-dela, nimajo urejenih avtorskih pravic.
Strokovnjak za avtorsko pravo odvetnik Borut Zajc poudarja, da je bilo po zakonodajni ureditvi avtorskih pravic vedno mogoče, da organizacija, kjer so zaposleni avtorji, pridobi vse materialne avtorske pravice pri avtorskih delih, nastalih v okviru delovnega razmerja.
AV- dela morajo imeti poseben značaj, saj gre za kolektivna dela, ki niso odvisna od enega samega avtorja, pač pa gre za produkcijo, kjer se na producenta (v konkretnem primeru RTV) prenašajo načeloma vse posamične materialne pravice. Vsak skrben producent bi seveda moral, kot pravi Zajc, za avtorsko AV-delo pridobiti vse materialne avtorske pravice, saj je prav to bistvo produkcije avdiovizualnih del.
Vse opisano pomeni, da je velik del arhiva RTV dejansko neuporaben brez dovoljenja (nekdaj) zaposlenih novinarjev. Raziskali bomo, kdo je odgovoren za tako nedopustno ravnanje z neprecenljivo slovensko kulturno dediščino.
