Kaj bo ostalo neuresničeno v novi koalicijski pogodbi?

PS je za predsednike koalicijskih strank pripravila izhodišča, ki naj bi jih te dni še dopolnila s pripombami partnerjev, v torek pa jih bodo predstavili poslancem koalicije. Po srečanju je pričakovati osnutek pogodbe, ki naj bi ga delovne skupine strank usklajevale po področjih.

Koalicija naj bi sprva načrtovala tudi organizacijske spremembe v vladi, a kot kaže, zaradi različnih stališč in tudi dejstva, da do konca mandata ostajata le še slabi dve leti, do večjih sprememb pri resorjih ne bo prišlo. Obetala pa naj bi se sprememba pri uradu za mladino, ki bi ga po novem vodil državni sekretar, neposredno odgovoren premierki.

Kot najtrši oreh se sicer že kaže razčiščevanje projekta Teš 6, saj imajo stranke o možni zaustavitvi projekta različna stališča. Vodstvo DeSUS, ki je podobno kot izvršilni odbor DL izhodišča koalicijske pogodbe že obravnavalo, celo meni, da to vanjo ne sodi. Težave je pričakovati tudi pri ciljih glede privatizacije.

Aktualna koalicijska pogodba: Sanacija bank se izvaja, zakon o SDH še ni prenovljen

Med prednostnimi nalogami je koalicija v pogodbi, podpisani 13. marca lani, izpostavila umiritev političnih strasti v državi, zagon gospodarstva, konsolidacijo javnih financ in učinkovito črpanje evropskih sredstev v novi finančni perspektivi.

Z lani poleti sprejetim rebalansom proračuna za leto 2013 je ciljni proračunski primanjkljaj celo zvišala za dobre pol milijarde na nekaj nad 1,5 milijarde evrov, a naj bi se ta letos znižal na milijardo evrov oz. 2,9 odstotka BDP. Ključna prizadevanja so bila usmerjena v sanacijo bank, opravljeni postopki polnjenja bančne vrzeli pa naj bi javnofinančni primanjkljaj v letu 2013 pognali na blizu 15 odstotkov BDP.

Na področju javnofinančne konsolidacije je koalicija napovedala izvedbo takšnega načina uravnoteženja javnih financ, ki ne znižuje gospodarske rasti; a so se davčne obremenitve povečale - med drugim je višji davek na dodano vrednost, uveden je bil davek na nepremičnine, nad katerim že visi več zahtev za presojo ustavnosti -, medtem ko ni posegala v pokojnine, prenovila pa je socialno zakonodajo in transfere še bolj ciljno usmerila.

Koalicija pri uresničevanju zavez s področij energetike, infrastrukture in prostora, zapisanih v iztekajoči se koalicijski pogodbi, ni bila najbolj uspešna. Izboljšave prostorske zakonodaje glede postopkov umeščanja v prostor naj bi bile sprejete do poletja. Glede Teš 6 torej še ni soglasja, projekt hidroelektrarn na srednji Savi stoji, predvideni projekt gradnje drugega železniškega tira Koper-Divača je v postopku revizije.

Za sanacijo prezadolženih podjetij je DZ po dolgih usklajevanjih sprejel prenovljeno insolvenčno zakonodajo, ki naj bi pospešila insolvenčne postopke in bolj učinkovito omogočila ohranjanje zdravih jeder v podjetjih.

Koalicija je prenovila tudi okvir državnih pomoči in zagotovila finančno podporo za reševanje družb, kot so Cimos, MLM in Svea. Medtem ko je poskus pri MLM očitno uspel, je reševanje Cimosa še v teku, Svea pa je pristala v stečaju.

Na področju upravljanja z državnimi naložbami koaliciji kljub načrtom ni uspelo do konca 2013 sprejeti prenovljenega zakona o Slovenskem državnem holdingu, ki naj bi združil upravljanje z državnim premoženjem, prav tako še ni strategije za upravljanje s kapitalskimi naložbami države.

Se je pa koalicija, ki si je zadala poskusiti prodati vsaj eno večjo gospodarsko družbo v lasti države - v letu 2013 je bil prodan Helios - na koncu odločila oblikovati seznam 15 državnih naložb za prodajo. Najpomembnejše ime na seznamu je Telekom Slovenije.

Na področju črpanja sredstev EU se je koalicija zavezala k nizu ukrepov za izboljšanje in pospešitev postopkov, večje spremembe se napovedujejo v prihajajočih mesecih z ustanovitvijo posebne službe za kohezijsko politiko.

Poleg pregona sive ekonomije je vlada začela odpravljati tudi velik zakonodajni zaostanek na okoljskem področju. Sprejeta je večina ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka, država krepi učinkovitost upravljanja z vodnimi viri.

Boj proti brezposelnosti, zdravstvena reforma še čaka

Skladno z načrtom so letos začele veljati spremembe socialnovarstvene reforme. Te lajšajo položaj tistim, ki jih je prvotna reforma najbolj prizadela, predvsem enostarševskim in velikim družinam. Veljati je začel tudi zakon o štipendiranju, zakon o študentskem delu je usklajen, izboljšanju položaja mladih brezposelnih pa bo namenjen program Jamstvo za mlade, ki je bil decembra v javni obravnavi in v letih 2014 in 2015 predvideva skupno več kot 112.000 vključitev.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je izvedlo več zadanih ukrepov za zniževanje stopnje brezposelnosti. Trend naraščanja števila brezposelnih se je ustavil, a kljub temu je bilo decembra 2013 prijavljenih že več kot 124.000 brezposelnih oz. pet odstotkov več kot v enakem obdobju 2012.

V skladu z napovedmi je vlada resda potrdila in skozi parlamentarni postopek spravila interventni zakon za zdravstvo, ki je nekoliko razširil prispevne stopnje za obvezno zdravstveno zavarovanje, a je izkupiček zakona bistveno nižji od predvidevanj, zatika se tudi pri usklajevanju zdravstvene reforme.

Vlada je konec leta 2013 za obravnavo v DZ pripravila napovedana predloga zakonov o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ter o inšpekciji dela.

Do hitrejših sodnih postopkov z zavezo državljanom

Koalicija je napovedala tudi premike v zmanjšanju sodnih zaostankov, zato sta vlada in vrhovno sodišče podpisala zavezo, po kateri naj bi se do junija letos povprečno reševanje zadev na sodiščih skrajšalo na manj kot leto dni. Del napovedi o debirokratizaciji sodnih postopkov pa ostaja neuresničen, saj se del sodne reforme še pripravlja. Obljubljena novela zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora je v postopku sprejemanja v DZ.

Koalicija si je zadala tudi zagotovitev kadrovskih in materialnih pogojev za izboljšanje dela kriminalistične policije, a je za policijo letos manj sredstev. Zagotovljene so kadrovske okrepitve v NPU, statistika pregona gospodarskega kriminala se je izboljšala.

Na področju debirokratizacije javne uprave je pripravljen sklop ukrepov, ki za letos predvideva javno upravo brez obrazcev.

Koalicija naj bi uredila tudi stabilno financiranje visokošolskih zavodov. Zakon o tem se še pripravlja, v javni razpravi pa je dobil precej pripomb. Na sprejem v DZ čaka napovedani predlog resolucije o nacionalnem programu športa za desetletno obdobje.

Na obrambnem področju je koalicijska pogodba predvidevala nadaljnjo optimizacijo obrambnega sistema, kar je vojska storila s svojo transformacijo. Kot napovedano, se je preučilo sodelovanje v varnostnih misijah - kontingent v silah ISAF v Afganistanu se je občutno zmanjšal, v silah KFOR na Kosovu bo še naprej štel okoli 300 pripadnikov. Vojska je zaveznikom ponudila tudi uporabo letala falcon, do česar sicer še ni prišlo, ladja Triglav pa že sodeluje v misiji na Lampedusi.

Resolucija o nacionalnem programu za kulturo pripravljena, zakon o medijih še v pripravi

Kot obljubljeno v koalicijski pogodbi, je kultura dobila nazaj samostojno ministrstvo. To je skozi široko javno razpravo pripravilo resolucijo o Nacionalnem programu za kulturo 2014-2017, ki jo je DZ sprejel novembra lani, že julija pa je sprejel resolucijo o Nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014-2018. V koalicijski pogodbi napovedan nov zakon o medijih pa je še v pripravi.