Mednarodno pravo ne opredeljuje, da bi beseda "junction" pomenila dostop, gre samo za dotikališče, oziroma ne dopušča, da bi stik lahko pomenil tudi dostop ali celo prehod in izhod, je v pogovoru za današnjo Demokracijo dejal raziskovalec na Evropskem univerzitetnem institutu v Firencah Jernej Letnar Černič.
Druga stvar, ki se mu v arbitražnem sporazumu s Hrvaško zdi problematična, je, da ta ne govori o fizičnem stiku, temveč samo o stiku teritorialnih voda z mednarodnim morjem. Arbitražni sporazum ne bi bil sporen, če bi določal, da ima Slovenija pravico teritorialnega dostopa do odprtega morja, pravi."Iz besedila sporazuma izhaja, da nobena od pogodbenih strani ni imela namena potrditi teritorialnega stika v smislu dostopa slovenskih teritorialnih voda do odprtega morja," pravi Letnar Černič. Če bi pogodbenici imeli ta namen, bi to izrecno zapisali v besedilo sporazuma, dodaja.
Ocenjuje, da bi arbitraža lahko določila le nekakšno transportno pod ladij iz mednarodnih v slovenske teritorialne vode. Pravnik ob tem opozarja, da se premalo poudarja, da ima Slovenija ta čas dostop do odprtega morja in se sprašuje, zakaj slovenska vlada tega ne upošteva in izvaja v praksi.
Dejstvo, da je Hrvaška od osamosvojitve svojo pristojnost dejansko razširila tudi na del slovenskega ozemlja, bi lahko govorilo v prid hrvaški strani, meni Letnar Černič, a dodaja, da je to le ena stran, saj je Slovenija ves čas protestirala zoper hrvaška enostranska dejanja, protestne note pa se lahko upoštevajo pred sodiščem.
Letnar Černič je v ameriški strokovni reviji predstavil možnost soupravljanja Piranskega zaliva, vendar se mu zdi, da "sedaj čas ni zrel za tako rešitev, ker ni zaupanja med narodoma".
Napačno se mu zdi, da je arbitražni sporazum nastajal tajno, pa tudi, da ga državni zbor ni ratificiral z dvotretjinsko večino. Sprašuje se tudi, kako lahko premier na svoja ramena vzame morebitno odločitev arbitraže: "Slovenija smo mi vsi in Slovenija ne more biti last posameznika."
Letnar Černič tudi pravi, da veliko slovenskih mednarodnih pravnikov arbitražnega sporazuma ne podpira, in opozarja, da so nekateri strokovnjaki za mednarodno pravo, ki se oglašajo v zvezi s sporazumom, bolj ali manj sodelovali pri njegovem nastajanju, pri čemer se po njegovih besedah postavlja pod vprašaj etičnost njihovega ravnanja.
