Juncker je pred novinarji danes nastopil zelo čustveno in z močnimi izjavami ter neprekinjeno govoril precej več kot pol ure. Večkrat je poudaril, da je ob razvoju dogodkov v minulih dneh, ko je dolgotrajna pogajanja med Atenami in posojilodajalci nenadoma prekinila odločitev grške vlade za razpis referenduma, izredno razočaran in žalosten ter se počuti izdanega. Kot je dejal, so v soboto doživeli "hud udarec".
Vlada premierja Aleksisa Ciprasa ima absolutno vso pravico razpisati referendum in se tako posvetovati z ljudmi, je poudaril Juncker, a obenem oblastem v Atenam očital predvsem dvoje - da njega osebno s tem niso v naprej seznanile, čeprav sta s Ciprasom ure in ure preživela skupaj na pogajanjih, ter da grški narod zavajajo s polresnicami glede pogajanj in mu ne predstavijo "celotne zgodbe in resnice", ki si ju zasluži.
Novega predloga za Grčijo, o katerem so ugibali nekateri mediji, Juncker danes ni predstavil. Je pa toliko bolj odločno branil zadnjo ponudbo posojilodajalcev, ki je bila na koncu na mizi in jo je komisija tudi objavila. Zatrdil je, da to nikakor ni bil "ultimat" in da ni "neumen varčevalni paket", ampak "poštena in uravnotežena" ter "socialno pravična" ponudba.
To je utemeljil tudi s konkretno vsebino predloga, v katerem, kot je izpostavil, ni nobenih zahtev po rezih v pokojnine in javno upravo, so pa povsem upravičene zahteve po zmanjšanju obrambnega proračuna, davkih za lastnike luksuznih ladij, neodvisni davčni upravi in boju proti korupciji.
Kot je poudaril, so bili pripravljeni na podaljšanje programa pomoči, Grčija bi prišla do novih evropskih milijard, preučili bi tudi možnosti za zmanjšanje grškega davčnega bremena. "Resnično smo premikali gore vse do zadnje minute, ko pa je grška vlada zaprla vrata," je dejal in izrazil prepričanje, da je bil dogovor povsem mogoč in da razlike niso bila nepremostljive.
Večkrat je izpostavil, da je sam naredil prav vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi dosegli dogovor, vendar pa nima "čarobne paličice". "Zame izstop Grčije iz evrskega območja nikoli ni bil in nikoli ne bo možnost," je zatrdil. Prav tako je branil druge institucije EU, še posebej vodjo evroskupine Jeroena Dijsselbloema, in pa voditelje drugih držav članic območja evra.
Kot je dejal, so on sam in številni drugi trdo delali dneve in noči, pokazali veliko prožnost, bili zelo odprtih rok in si iskreno želeli dogovor, zato si nikakor ne zaslužijo kritik, ki sedaj na njihov račun prihajajo iz Aten. Spomnil je, da so bile tudi druge države v velikih težavah in so morale sprejemati boleče ukrepe, a so kljub temu pokazale "evropsko deljeno odgovornost in solidarnost" ter so pomagale Grčiji.
"Grške prijatelje" je predsednik komisije danes sicer odločno pozval, naj v nedeljo na referendumu glasujejo "da" in "za Evropo", ne glede na to kakšno točno bo vprašanje. Kot je dejal, je sedaj prišel "trenutek resnice", čas, da dvignejo svoj glas in oblikujejo lastno usodo. Sporočil jim je, "naj ne storijo samomora, ker se bojijo smrti", ampak naj rečejo da Evropi. "Ne bi pomenil, ne glede na postavljeno vprašanje, da je Grčija rekla ne Evropi," je posvaril.
Sporočil jim je tudi, da procesa še ni konec, da "še nismo dokončno v slepi ulici" ter da možnost za rešitev še obstaja, čeprav se res iztekajo zadnje minute in sekunde.
Kot je poudaril, mu je ponosen in časten grški narod izredno pri srcu in nikoli ga ne bi pustil na cedilu. "Grčija je članica evropske družine in želim, da ta družina ostane skupaj," je poudaril. "Grčija je Evropa, Evropa je Grčija."