Socialisti in kolektivisti vseh vrst si lahko za zdaj oddahnejo. Na slovenski prevod kultnega in mogočnega romana ameriške pisateljice Ayn Rand Atlasov skomig, ki so ga levičarji razglasili malodane za hudičevo delo, vendar ga na njihovo nesrečo prodajajo v neverjetnih nakladah, bo treba še nekaj časa počakati. Cankarjeva založba, ki je imela pravice za izdajo romana, prvotno je obsegal 1.168 strani, se mu je odrekla. »Cankarjeva založba je res imela pogodbo za omenjene pravice, a nam je potekla; izdaje ne načrtujemo,« so povedali za Reporter v založbi, ki jo je pred 70 leti ustanovil Centralni komite Komunistične partije Slovenije, danes pa je del skupine Mladinska knjiga. V slovenskem prevodu sta pri založbi Modrijan izšli dve njeni knjigi (Izvir in Mi, živi), njeno najpomembnejše delo Atlasov skomig, po katerem je bil posnet tudi film v treh nadaljevanjih, pa ne.
Ayn Rand (1905–1982), zagovornica objektivizma, je kot 21-letnica s pravim imenom Alisa Zinovjevna Rosenbaum leta 1926 emigrirala v ZDA. Rusko revolucijo, komuniste, boljševike, kolhoze in kolektivizem ter s socializmom povezane krute zločine je sovražila iz dna srca. Toda kmalu jo je razočarala tudi obljubljena dežela onkraj luže. Za predsednika Franklina Roosevelta in njegov New Deal je menila, da pelje v socializem in kolektivizem, v propad.
Junak romana Atlasov skomig je John Galt, upornik proti socialistični ideologiji, regulaciji, odvisnosti od vsemogočne države (ki misli, da najbolje ve, kaj potrebujejo posamezniki), visokim davkom in nerealnim socialnim programom. Knjiga, ki so jo bralci pri Modern Library razglasili za najboljši roman, je ostra kritika kolektivizma, ki posameznike sili v pokorščino, uniformnost. Kot zagovornica liberalnega kapitalizma in individualizma razbija socialistični mit, da je boljše, da so ljudje enako revni, kot pa neenako bogati. Prepričljivo razlaga, da z izginjanjem kapitalizma izginja tudi svoboda – tako osebna kot ekonomska. Od tod tudi strah levice pred njenim romanom.