Jeseniška občina bo ob visokih cenah ogrevanja priskočila na pomoč socialno ogroženim

Direktor jeseniške občinske uprave Gregor Hudrič je v uvodu dvourne razprave o problematiki podražitve daljinskega ogrevanja predstavil aktivnosti, ki jih je občina izvedla, da bi omilila stisko, ki jo občanom prinašajo visoke položnice. Tako so se na sestankih s koncesionarjem Enos OTE in matično družbo Enos že jeseni uspeli dogovoriti za znižanje cene megavatne ure s 119 na 104 evre, ki naj bi ostala nespremenjena do konca kurilne sezone.

Civilna iniciativa rešitev situacije medtem vidi v razdrtju koncesijske pogodbe, vendar, kot je opozoril jeseniški župan Blaž Račič, bi to lahko imelo tudi več milijonov evrov težke finančne posledice, o katerih bi odločalo sodišče. Še večja težava bi bila, da si občani ne bi mogli v kratkem času zagotoviti alternativnega vira ogrevanja. "Je pa nadzorni odbor napovedal nadzor koncesijskega razmerja, kar pozdravljamo," je povedal Hudrič.

Bivši župan Tomaž Tom Mencinger, ki je v času sklenitev koncesijskega razmerja leta 2014 vodil občino, je ocenil, da je bila odločitev o podelitvi koncesije takrat dobra. "Nobenega problema ni bilo vse od leta 2014 do novembra lani, ko je prišlo do rasti cen plina," je izpostavil Mencinger, ki je prepričan, da je obstoječi sistem daljinskega ogrevanja za Jesenice dober tudi z ekološkega vidika.

Direktor Enosa Andrej Stušek je poudaril, da je bil Enos v vseh letih med petino najugodnejših ponudnikov daljinske toplote v Sloveniji. "Iskreno nam je žal, da je prišlo do teh podražitev. Takoj smo se zavezali, da bomo naredili vse, kar je v naši moči, da zadevo, kar se da hitro spravimo v neke okvire, ki bodo, kar se da sprejemljivi tudi za občane," je dejal.

Pojasnil je, da je razlog za podražitve v abnormalnih pojavih na trgu energentov v zadnjem četrtletju 2021, ko so predvsem cene plina, posledično pa tudi cene elektrike, podivjale in v določenih trenutkih zrasle celo za preko 500 odstotkov, kar pa se ni zgodilo zaradi večjega povpraševanja, ampak energetske vojne. "Žal smo se znašli v neki izredni situaciji, za katero smo, kot mnogi drugi, verjeli, da se ne more zgoditi," je povedal in dodal, da je bila za tiste, ki so imeli večje zakupljene količine, situacija nekoliko drugačna.

Pojasnil je, da so v Enosu dobri dve tretjini povišanja cene toplote prevzeli nase, tretjino pa prenesli na potrošnike. "Tu smo gledali, kaj zmoremo in do kje lahko gremo," je dejal in spomnil, da so po dogovorih z občino ceno variabilnega dela fiksirali pri 104 evrih. Decembra lani so tako v primerjavi z decembrom 2020 cene dvignili za 44, variabilnega dela pa za 73 odstotkov.

Kljub dvigu cen položnica za 50 kvadratnih metrov veliko stanovanje nikakor ne bi smela znašati 300 ali 400 evrov, kar se dogaja ponekod, je opozoril Stušek. Pred kratkim izvedena analiza specifične porabe toplote kaže na to, da pri nekaterih večstanovanjskih objektih in enotah v njih prihaja do abnormalne porabe toplote. Naslednji korak bo zato v sodelovanju z upravniki teh objektov ugotoviti, zakaj prihaja do tega.

Občina bo na pomoč socialno ogroženim priskočila s povišanjem sredstev za enkratne denarne pomoči, za dodelitev katerih postopke vodi center za socialno delo. Občinski svetniki so s soglasjem omogočili, da se razpoložljiva pomoč za letošnje leto dvigne s 40.000 na 60.000 evrov.

Nekateri občinski svetniki so sicer ocenili, da gre za premajhen znesek, saj je občina za pokrivanje podražitve ogrevanja samo za javne zavode zagotovila 190.000 evrov. Vendar, kot je pojasnil župan, je proračun omejen, potrebe na različnih področjih pa zelo velike. "Želeli bi si pomagati več, pa na žalost ne moremo," je dejal.

Kar se tiče reševanja finančne stiske, v kateri so se zaradi visokih položnic znašli občani, pa je Stušek povedal, da obstaja tudi možnost individualnega dogovora o obročnem odplačevanju. Za tega so se z nekaterimi strankami, ki so imele težave, dogovorili že pred podražitvami.