Sprememba zakona o o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih je ščitenje terorizma in zločinov Udbe, pravi poslanec SDS Jožef Jerovšek. Za njegovega kolega Branka Grimsa pa zapiranje arhivov nekdanje tajne službe pomeni legalizacijo rušenja pravne države.
Seja parlamentarnega odbora za kulturo, šolstvo, šport in mladino, na kateri poslanci obravnavajo predlog novele zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, je zaradi začetka seje državnega zbora začasno prekinjena. Nadaljevali bodo danes, kmalu po prekinitvi seje državnega zbora.Zahtevo za sklic nujne seje odbora je vložila poslanska skupina SDS, predlagajo pa sprejetje sklepa, s katerim odbor vladi predlaga umik novele omejenega zakona. Predsednica odbora Majda Potrata (SD) je sicer ob začetku seje napovedala, da predloga sklepa ne bo dala na glasovanje, saj ni v skladu s poslovnikom.
Poslanec SDS Branko Grims je poudaril, da predlog zakona pomeni legalizacijo rušenja pravne države. Poudarja, da si je nek uradnik samovoljno vzel pravico, da razglasi neustavnost dela zakona, čeprav lahko o tem odloča le ustavno sodišče.
Ali pristajamo na to, da se najprej ruši pravna država in to s strani tistih uradnikov, ki so zadolženi za izvajanje zakona, in potem vlada hoče to pokriti s spremembo zakona, sprašuje poslanec SDS. Kot poudarja, je s predlogom novele zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih vlada priznala, da je bil zakon kršen.
Ministrica za kulturo Majda Širca je pojasnila, da so predstavniki Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) in Arhiva RS opozorili na to, da lahko trenutna zakonodaja ogrozi interese države in človeška življenja, zato ministrstvo ni oklevalo s predlogom spremembe zakona.
Širca poudarja, da je tudi sama odprla veliko arhivov in zato ve, kakšna je teža v arhivskem gradivu. Zato ministrica tudi ve, kakšna je teža, če so ti arhivi zlorabljeni. Ob tem poudarja, da je bilo vprašanje ureditve arhivov prioriteta ministrstva od prvega dne.
Tudi poslanec Zares Franco Juri poudarja nujnost sprejema predloga novele zakona. Kot pravi, se mora zakon spremeniti, ker ima luknje in omogoča, da "se ne ve, kdo pije in kdo plača". Predlog spremembe zakona po njegovih besedah ureja področje varovanja arhivskih gradiv na način, ki je primerljiv z ureditvami v drugih evropskih državah.
"To je poskus normalizacije, ki ne zapira arhivov," poudarja Juri. Dodaja, da v komisiji, ki bo odločala o morebitnem razkritju dokumentov, ne bodo sedeli samo vladni predstavniki, ampak tudi zgodovinarji, ki jih bo izbrala opozicija.
Po njegovem mnenju so poslanci SDS pri arhivih odprli "ideološko fronto, ker se bojijo, da bi se država ukvarjala s pravimi problemi", to pa so 800 milijonske luknje, ki so nastale v njihovih krogih.
Poslanec SDS Jožef Jerovšek ocenjuje, da vlada želi s spremembo zakona zaščititi terorizem in zločine, ki jih je zakrivila Udba.
Njegov strankarski kolega Aleksander Zorn pa ocenjuje, da je namen predloga novele zakona zaščititi kriminalne združbe. Pojasnjuje namreč, da je Udba v 60. letih prejšnjega stoletja organizirala kriminalne združbe, ki naj bi tihotapile heroin, denar in zlato in urile teroriste vseh vrst, tudi Al Kaido.
Širca je izrazila ogorčenje nad obtožbami, da predlog novele zakona ščiti teroriste. Poudarila je, da z novelo zakona skušajo preprečiti razkritje osebnih podatkov ljudi, ki so delali za to, da lahko danes živimo v Sloveniji kot samostojni državi. Ti ljudje so lahko še živi in so lahko v sistemu še prisotni, poudarja. Prisotne na odboru pa je pozvala, "naj se ne sprožajo fantazije, ki presegajo meje dobrega okusa".
Direktor Sove Sebastjan Selan je zatrdil, da se s predlogom zakona nikakor ne ščiti nekdanjih sodelavcev Službe državne varnosti. Ob tem je izrazil pomislek, da se za ljudi, ki so veliko naredili za državo, govori, kot da so zločinci.