Spletni portal Požareport objavlja dramatično pismo Sebastjana Jeretiča premieru Borutu Pahorju. Nekdanji Pahorjev svetovalec za odnose z javnostmi naj bi pismo napisal zaradi Pahorjevih groženj, povezanih z afero Simona Dimic. Pahor pravi: "Pisem ne komentiramo, menimo, da pisma o piscu samem povedo vse."
Dragi
predsednik,
Prek posrednikov sem prejel
tvoje grožnje.
Ker sem te dobro poznal, se
seveda ne morem bati. Četudi si ranjen in maščevalen, mi z največjo stopnjo
zlobe ne moreš prizadejati desetino gorja, ki mi ga je v zadnjih dveh letih od
naše zmage povzročila tvoja Simona. S svojim blatenjem in klevetanjem. S
svojimi lažmi in grožnjami tistim, ki bi lahko sodelovali z mano.
Ko sem po zmagi hotel za
pol ure govoriti s tabo, sem ti hotel povedati dvoje. Prvič, da se vračam
domov, da rešim zakon, saj sva bila z ženo na tem, da se ločiva. In oprosti,
ker sem izbral družino namesto tebe.
In drugič, da bom naredil
svoje podjetje, ker sem zavrnil, da bi sodeloval v organiziranem plenjenju
države, k čemur so me nagovarjali tvoji najtesnejši. Še isti dan, ko sem
zavrnil ponujeno mesto v Modri celici tvojega prijatelja Andraža Vehovarja, še
isti večer se je začelo sistematično blatenje.
Hotel sem le skromno
delati. Na področju, na katerem sem najboljši v državi. Samo to. Pa mi tvoji
niso pustili pri miru. Še zdaj stežka dojamem, da si lahko kupil vse laži. Še
zdaj težko razumem, da ne znaš oceniti človeka.
Pa sem bil dve leti tiho.
Se še spomneš, na kateri točki sva nehala komunicirati? Ko sem rekel, da bo
Simona največje zlo te vlade in si me besen poklical na raport v tvoj kabinet.
Pa vama nisem zameril. Ne, smilila sta se mi. Pahnili smo vaju v zgodovinsko
vlogo, ki ji pač nista bila kos. Dali smo ti zgodovinsko priložnost, pa si jo
zavozil. In pri tem zavozil tudi stranko. Oprosti, ker smo zmagali.
Kaj pa si imel v mislih, ko
si rekel, da boš sprožil povračilne ukrepe? Boš poslal kriminaliste name in me
dal zapreti? Mi boš vzel državljanstvo? Kaj??? Mi boš prepovedal delati v
Sloveniji? Bom pač več časa preživel v tujini. Vsekakor bom preživel.
Za konec te prosim za
nasvet. Kaj moram narediti, da bom lahko brez tvojih groženj izražal svoja
stališča? Bo lažje, če izstopim iz naše stranke? Moram zapustiti državo in iz
tujine komentirati politično življenje v moji domovini? Prosim, povej.
Zato, ker ne mislim več
molčati. Ker ne morem več gledati te komedije. Praviš, da počneš stvari vredne
moža. Veš, kaj je vredno moža? Priznati, da nisi kos nalogi. To bi bilo res
možato dejanje. Vem, da je težko. Vem, da ti ego ne dovoli priznati kaj takega.
Ni se me treba bati in mi
groziti. Nimam nobenih ambicij, da bi posegel v procese, ki se dogajajo v
stranki. Zato ker v naši stranki ne vidim več nobenega potenciala, nobenega
izziva. Ne vsebinskega, programskega, ne rezultatskega.
Zmaga v Piranu ni imela
nobene zveze s tabo in nacionalno stranko. Nobenih ambicij ni, da bi stopili na
nacionalno raven. Zmagali smo za Petra. Ker je izjemen človek in politik. Če si
boš vzel čas, da ga spoznaš, boš tudi ti to ugotovil.
Prosim te le nekaj. Če se
že hočeš maščevati, se osredotoči name. Pusti moje prijatelje na miru in jih ne
kaznuj zaradi tvojega odnosa do mene.
Tvoj najbolj zvesti kritik,
Sebastjan
Iz kabineta predsednika vlade pa so v javnost poslali še eno Jeretičevo pismo, ki so ga prejeli včeraj, 11. novembra.
Dragi predsednik,
V prejšnjem pismu (ki so ga dobili tudi tisti, ki jim
ni bilo namenjeno) sem ti opisal moje čustveno doživetje zadnjih dveh let, sedaj
pa bi ti povedal še nekaj racionalnega.
V tej situaciji je edina možnost, da
se skoncentriraš, postaviš na noge, okrepiš svojo ekipo z operativci in
zaključiš ta mandat.
Dogajanje v državi je katastrofa. Birokratski aparat
melje življenje in nobena politika mu ne pride do živega. Država je teren.
Države ni mogoče voditi iz kabinetov. Nimaš pravih ljudi za to nalogo.
Stanje
v stranki je še huje. Od moje izjave me kličejo ljudje, ki mislijo, da se dela
alternativa. Nobene alternative ni. Preprosto zbrihtaj se in uredi stvari. In ne
pozabi, da je to tvoja stranka in da je ni treba trpinčiti zaradi domnevno nove
politike.
Mene osebno ne zanima ne stranka ne nacionalna politika. Samo
delati hočem to, kar znam. Če bom moral, bom pač šel v tujino. A bolje bi bilo,
če me preprosto pustite na miru. In nobena paranoja ni potrebna. Ne razumem
sedanjega strahu.
lp sebastjan