Stranke desnega političnega pola na preteklih parlamentarnih volitvah niso dosegle želenega rezultata, Jerajeva pa neuspeh SDS in izgubo petih poslanskih mest pripisuje predvsem medijski stvarnosti, v kateri živimo, in dejstvu, da je moral prvak stranke Janez Janša sredi volilne kampanje v zapor. Kot je pojasnila, so stranki javnomnenjske ankete pred volitvami kazale zelo dobro, zato se je moral zgoditi "nek šum".
Turk medtem meni, da slabi rezultati SDS, NSi in SLS na volitvah niso le posledica zunanjih dejavnikov, temveč tudi dogajanja znotraj strank. Dvomi, da so stranke volilno kampanjo izpeljale idealno, po njegovem mnenju bi bilo znotraj posameznih strank potrebno ugotoviti, kaj bi lahko stranka v politični taktiki naredila drugače, da bi bil rezultat boljši.
Sam se zavzema za način vodenja politike, ki lahko privede do sprememb, iz opozicije pa se po Turkovem mnenju ne da narediti skoraj nič. "Vsem gre za to, da lahko v Sloveniji nekaj spremenimo, stvar taktike pa je, ali lahko za te spremembe pridobimo dovolj ljudi," je dodal. Opozoril je tudi na ostro retoriko nekaterih strank. Kot je navedel, se SDS obnaša tako, kot da so levo od SDS sami "udbaši", kar preprosto ne drži in samo odbija množico ljudi iz sredine, ki je nekoč bila v pomladi.
Jerajeva je dejala, da posameznike včasih res zanese in preko socialnih medijev zapišejo trditev, za katero morajo nositi odgovornost. Izpostavila je nekaj ostrih besed med SDS in NSi v času kampanje, a hkrati dodala, da stranki dobro sodelujeta in bosta sodelovali tudi v prihodnje.
Hojs pa se je dotaknil dogajanja znotraj NSi. Kot je pojasnil, se je stranka po vstopu v parlament odločila, da je potrebno govoriti samo še o tem, kar ljudi zanima, kar je po oceni strankarskih strategov gospodarstvo. Sam se s tem sicer ne strinja, saj meni, da ljudje pričakujejo odgovore na več družbenih vprašanj. Dodal je, da rezultat NSi na zadnjih volitvah ob izjemni medijski podpori, ki jo je po njegovem mnenju imela stranka, ni bleščeč, čeprav tudi slab ni.
Sam je prepričan, da se je potrebno osredotočiti na tistih 200.000 volivcev, ki možnost izbire niso prepoznali ne v NSi, SDS ali SLS. "Zelo pomembno je, da se osredotočimo na ljudi, ki so ostali doma, in tisto, kar oni od politike pričakujejo," je poudaril.
Izpostavil je še, da se stvari v 26 letih od slovenske pomladi očitno niso spremenile v tolikšni meri, kot so takrat pričakovali, je pa prepričan, da "pomlad ni mrtva in nikoli ne bo". "Stvar rezultatov političnih volitve pa je, v kakšnih koalicijah se sprememba lahko udejanji," je še dejal Hojs. Tudi Jerajeva je dejala, da v 26 letih nismo naredili potrebnih korakov, zato to po njenem mnenju ostaja naloga za naprej.
Pučnikov večer sta pripravila Inštitut Jožeta Pučnika in bruseljski Center Wilfrieda Martensa za evropske študije.