Iz poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke so nas obvestili, da inšpektorat za obrambo na podlagi zakona o prekrških zoper predsednika SNS Zmaga Jelinčiča vodi prekrškovni postopek. Inšpektor za obrambo Ivan Trafela očita Jelinčiču, da je v državnem zboru 28. januarja letos pri svojem nastopu nosil vetrovko z znakom Slovenske vojske. Kot pravi inšpektor, je Jelinčič s tem kršil 41. člen zakona o obrambi.
Predsednik SNS, ki je prejel obvestil od inšpektorja o postopku, se lahko v petih dneh od prejema obvestila izjasni o dejstvih in okoliščinah prekrška. Kot smo izvedeli, je pošto prevzel včeraj. Po mnenju inšpektorja je Jelinčič kršil deveto točko 106. člena zakona o obrambi: v skladu s to se z globo od sto do tristo tisoč tolarjev kaznuje posameznik, »če reproducira ali uporablja oznako pripadnosti in druge oznake, ki se uporabljajo v Slovenski vojski«. Glede na nekdanje razmerje tolar:evro je torej zagrožena globa nekje od dobrih 400 evrov do 1.200 evrov.
Ne bi bilo prvič, da inšpektorat za obrambo nekoga oglobi zaradi nošenja simbolov Slovenske vojske. Zgodovinar dr. Jože Dežman je moral plačati 417 evrov kazni, ker je na shodu Odbora 2014 za podporo Janši v procesu Patria novembra 2014 nosil uniformo Slovenske vojske.
Odzval se je tudi Jelinčič. Pravi, da je bila uniforma, ki jo je nosil v DZ ob svoji razpravi, izvzeta iz redne uporabe že novembra 2019. »Določeni na Ministrstvu za obrambo so s svojo ovadbo dokazali, da ne poznajo Ustave RS, Evropske konvencije o človekovih pravicah, sodb najvišjih sodišč evropskih demokracij, pa tudi ne znajo tolmačiti slovenskega zakona.«
Svoje strokovno mnenje je predstavil dr. Jurij Toplak s Pravne fakultete Univerze v Mariboru. Toplak pravi, da je Jelinčičevo nošenje uniforme Slovenske vojske v DZ zaščiteno s svobodo izražanja, ki jo zagotavlja 39. člen ustave. Poslanec v parlamentu lahko uporablja uniformo z namenom izražanja sporočila ali idej. Poslansko izražanje v parlamentu uživa po Evropski konvenciji o človekovih pravicah in po slovenski ustavi posebno zaščito.
Poleg poslancev 39. člen ustave ščiti tudi na primer igralce ali glasbenike, ki bi pri igri v filmu, gledališču, glasbenem ali drugem umetniškem nastopu nosili uniformo in ob tem širili sporočilo, povezano z uniformo. Vrhovno sodišče ZDA je to potrdilo že leta 1970 v sodbi Schacht v. United States, Evropsko sodišče za človekove pravice in najvišja sodišča evropskih demokracij pa sta izražanje poslancev v parlamentih ter izražanje v uniformah zaščitila v zadnjih desetletjih v vrsti odločb.
Tako Toplak poudarja, da pri ravnanju poslanca Zmaga Jelinčiča ne gre za kaznivo dejanje "lažno izdajanje za uradno ali vojaško osebo" ali za prekršek po zakonu o obrambi. Elementa kaznivega dejanja sta predvsem dva, ki morata biti izpolnjena kumulativno.
Prvič, namen pridobiti korist ali prizadejati škodo. »In drugič, lažno izdajanje za uradno ali vojaško osebo ali neupravičena nošnja znamenja uradne ali vojaške osebe. Pri konkretnem ravnanju ni bil prisoten niti takšen namen, niti se ni lažno izdajal za vojaško osebo, saj je jasno, da je šlo za nastop poslanca. Pri podajanju sporočila, za kar pri nastopu poslanca vedno gre, obleka, ki je del sporočila, ne more biti neupravičena.«
Namen določb kazenskega zakonika in zakona o obrambi je preprečevanje zavajanja, dodaja Toplak. Od tistih, ki so videli poslanca za govorniškim odrom DZ v uniformi, nihče ni bil zaveden, da bi šlo za predstavnika vojske, ki govori v imenu vojske. Zato legitimnega cilja za kaznovanje ni, s tem pa pregon ne vzdrži testa sorazmernosti. Poslanci v parlamentu, podobno kot igralci v gledališču, spadajo med tiste, ki lahko nosijo uradno vojaško uniformo ob posredovanju sporočila.
