Jelinčič napadel predlagatelje nedeljskega zaprtja trgovin: Državo rušite, trgovke rade delajo ob nedeljah, ker zaslužijo več

Zagovorniki predlagane novele zakona o trgovini, po katerem bi bile trgovine ob nedeljah in dela prostih dneh zaprte, so v današnji obravnavi v DZ poudarjali referendumsko voljo iz leta 2003 in pravico delavcev do nedeljskega počitka. Nasprotniki na drugi strani so med drugim poudarjali nujnost omogočanja svobodne gospodarske pobude.

Novela udejanja voljo ljudstva, izraženo na referendumu leta 2003, je dejal predstavnik predlagateljev Luka Mesec (Levica). Morebitne pomisleke, da se je v 17 letih volja ljudstva spremenila, je zavrnil z rezultati javnomnenjske ankete iz leta 2018, ki da je pokazala 87-odstotno podporo zaprtju trgovin ob nedeljah.

"Odprtje trgovin ob nedeljah je v nasprotju z voljo ljudstva, v nasprotju z voljo zaposlenih in v resnici v interesu le malokomu," je menil Mesec in povzel navedbe delavcev, da so izgoreli, prihaja tudi do poškodb in invalidskega upokojevanja, primanjkuje jim časa zase, za družino in za prijatelje.

Rešitev je po njegovem mnenju ustavno skladna in rešuje problem delavcev, ki bodo dobili dela prost dan ob nedeljah, ter na drugi strani podjetnikov, ki bodo lahko ob nedeljah delali, če bodo to želeli.

Robert Polnar (DeSUS) je menil, da je treba novelo sprejeti, saj je "oblika civilizacijske intervencije v del gospodarskega sveta, ki je temeljito kontaminiran z brezsramno grabežljivostjo in nesmiselnim maltretiranjem ljudi".

Med drugim je ocenil, da tržne konkurence in podjetniške svobode pri nas ni. "Sanacija bank je denimo najbolj drastično pokazala obstoj vzporednega gospodarskega sistema, vzporedne administracije in zakulisne politike. Sistema, v katerem se ne spoštujejo pogodbe, norme in omejitve pri zadolževanju pa se ignorirajo. Profit je zasebna stvar, dolgovi so skupna stvar," je bil kritičen.

Ob tem je navedel težave dveh velikih trgovcev v državi, ki so pokazale, da je bil njun poslovni model širjenja prodajne mreže popolnoma zgrešen, vodstvi pa sta se raje kot tveganju zapiranja nedobičkonosnih trgovin posvetili finančno-poslovnemu prestrukturiranju, "z drugimi besedami povedano: z nepredstavljivim izživljanjem nad zaposlenimi".

V LMŠ predlog podpirajo. Edvard Paulič je poudaril pomen zagotavljanja prostih nedelj za delavce. Menil je, da se bo glede na kršitve, ki jih ugotavlja inšpekcija, opravljene nadure, veliko agencijskih delavcev in študentov ter glede na dobičkonosnost dejavnosti odpuščanjem moč izogniti.

V SMC so izpostavili morebitno ustavno neskladnost predloga novele. Dušan Verbič je izpostavil svobodno gospodarsko pobudo in nelojalno konkurenco ter enakost pred zakonom, saj bi lahko po predlogu nekateri trgovci ob nedeljah imeli odprto, drugi pa ne. Prav tako se je vprašal, zakaj se predlagatelji glede nedeljskega počitka zavzemajo le za del zaposlenih v storitvenem sektorju, za ostale, npr. v hotelirstvu ali gostinstvu, pa ne. Menil je, da bi se morali o odpiralnem času dogovoriti socialni partnerji.

Proti bodo tudi v SNS, je dejal Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS), ki je predlagateljem očital, da želijo "rušiti državo". Zaprtje trgovin ob nedeljah bo po njegovem mnenju državi povzročilo veliko škodo, saj ne bo pritekal denar v državno blagajno, veliko ljudi bo izgubilo svoje delo. Menil je tudi, da "trgovke z veseljem delajo ob nedeljah, ker zaslužijo več". Tudi on je izpostavil nujnost omogočanja svobodne gospodarske pobude.

Dejan Židan (SD) je dejal, da je to eden redkih zakonov, ki na prvo mesto postavljajo človeka. Obsodil je domnevne pritiske, da "če ne bo vedno v prednosti interes velekapitala, se bomo pa maščevali" in odpuščali. Pozval je tudi k premisleku o uvedbi šesturnega delovnika.

V NSi novelo podpirajo, je povedal Jožef Horvat. "Ocenili smo, da so rešitve dobre, z včeraj sprejetimi amandmaji smo jih še izboljšali," je dejal. O morebitnem vplivu na potrošnjo je dejal, da ekonomska logika temelji na tem, da prebivalstvo tudi ob daljšem obratovalnem času trgovin zapravi približno enako denarja. Obžaloval je, da Ekonomsko-socialni svet (ESS) glede novele ni dosegel dogovora.

Marko Bandelli (SAB) je izpostavil nizko plačilo delavcem v trgovini in se zavzel za to, da bi se plačilo za delo ob nedeljah krepko zvišali. Napovedal je, da bo zakon podprl. "Ampak upam, da bomo počasi prišli do določenih sprememb pri tem. Jaz se strinjam, da se ne dela določenih del v nedeljah, bi se pa strinjal, da bi se dalo možnost tistemu, ki hoče delati, naj dela," je dodal.

Marijan Pojbič (SDS) je napovedal podporo noveli. Kot je dejal, imajo ljudje, ki garajo, pravico do enega prostega dne na teden. Sam bi sicer omejil obratovalni čas trgovin tudi v soboto do 12. ure. Razume interes velikih koroporacij, meni pa, da lahko sami postavimo določena pravila.

Po predlogu bodo trgovine, z nekaterimi izjemami, ob nedeljah in dela prostih dneh zaprte. Odprte bi lahko bile prodajalne do 200 kvadratnih metrov na bencinskih servisih, avtobusnih in železniških postajah, letališčih, v bolnišnicah, v pristaniščih, namenjenih za javni promet, in na mejnih prehodih ter na tiste prodajalne do 200 kvadratnih metrov, v katerih bi ob nedeljah in dela prostih dneh delali tisti, ki so kot samostojni podjetniki nosilci dejavnosti ali zakoniti zastopniki pravne osebe, ki opravlja trgovinsko dejavnost, ali prokuristi v teh osebah.

V SMC z dopolnili med drugim predlagajo, da bi lahko v prodajalnah ob nosilcih dejavnosti oz. zastopnikih pravnih oseb delali tudi študentje in dijaki ter osebe, ki lahko opravljajo začasna in občasna dela. Prav tako predlagajo, da bi lahko bile vse trgovine odprte do deset nedelj v letu, trgovine do 200 kvadratnih metrov pa brez omejitev, in da bi se zakon začel uporabljati 1. januarja 2021.