Jedrski strokovnjak: Z milijardo, oprano v NLB, bi Iran lahko kupoval dele za jedrski program

Ocenil je, da bi moral v primerih, kot so bila nakazila iranske banke NLB, "vsekakor zazvoniti alarm". Komisiji je sicer podrobno predstavil zgodovino jedrskega orožja in njegovo problematiko.

Gregorič je uvodoma na prošnjo predsednika komisije Janija Möderndorferja (SMC) podrobno predstavil splošen oris problematike jedrske proliferacije, splošne pojme o jedrskem orožju, ocene trenutnega stanja svetovnih zalog jedrskega orožja in pogodbo o njegovem neširjenju.

Glede primera Farrokh v NLB, s katerim je povezan sum pranja denarja, ki ga med drugim obravnava komisija, je Gregorič poudaril, da zadeve ni "prav dosti" spremljal. Povedal pa je, da približno milijarda dolarjev, kolikor naj bi iranska banka Export Development Bank of Iran oprala prek NLB, ni dovolj za financiranje celotnega razvoja jedrskega programa. Zadostuje pa za posamezne dele, kot je denimo nakup nekaterih materialov.

Gregorič je tudi spomnil, da je Varnostni svet Združenih narodov leta 2006 državam z resolucijo naložil, da morajo sprejeti ukrepe za preprečitev dobave, prodaje in transferja s svojega ozemlja prek svojih državljanov z uporabo ladje ali letala pod svojo zastavo za uporabo ali dobrobit Irana material, opremo ali tehnologijo, ki bi lahko prispevala k obogatitvi urana ali bila povezana s težko vodo ali sistemi za dostavo orožja.

Vse države, ki bi zaznale kar koli sumljivega na tem področju, bi morale po Gregoričevih besedah obvestiti poseben komite. Morale bi tudi zamrzniti sredstva in ekonomske vire, ki jih imajo na njihovem ozemlju tiste osebe ali podjetja, ki so navedena v aneksu resolucije. Ob tem bi morale tudi poročati komiteju, če kdo od posameznikov, navedenih v resoluciji, vstopi v državo.

V primerih, kot so bila nakazila iranske banke NLB, bi moral po Gregoričevih besedah "vsekakor zazvoniti alarm". Je pa treba nato preveriti, ali je bil upravičen ali gre za lažnega.

"Če bi alarm pokazal, da gre za sredstva za nakup opreme, ki je prepovedana po resolucijah Združenih narodov, gre za alarm. Če gre za finančne aktivnosti ljudi, ki so na tem spisku, gre za alarm. Če gre za vstop ljudi, ki so na teh spiskih, v Slovenijo, gre za alarm. To pa še ne pomeni samodejno, da je bil konkreten transfer (...) kazniv," je pojasnil Gregorič.

Člana komisije Franca Trčka (Levica) je med drugim zanimalo, kaj bi Gregorič sporočil slovenski politiki glede "cagavosti izvršilne oblasti do zadnjih poskusov jedrskega razoroževanja". Gregorič je dejal, da ne razume, zakaj Slovenija v 25 letih ni notificirala nasledstva avstrijske državne pogodbe. "V tej cagavosti seveda tudi ne more pristopiti k pogodbi o prepovedi jedrskega orožja," je sklenil.

Komisija po premoru nadaljuje z drugo točko dnevnega reda, ki pa je zaprta za javnost.