Je slovenska levica tako obupana, da bi bila za rušenje Janše pripravljena požreti Mateja Tonina za mandatarja?!

Z obema so se prvaki strank KUL pogovarjali na petkovem sestanku, koalicija štirih opozicijskih strank jima zagotavlja 39 glasov svojih poslancev, vendar morata za izvolitev za mandatarja pridobiti najmanj 46 glasov, torej jima jih manjka vsaj še sedem.

Fajonova je nekoliko več možnosti dala Erjavcu, čeprav je dobil košarico poslanske skupine svoje stranke. Še več, štirje poslanci mu celo grozijo z odhodom iz stranke in napovedujejo ustanovitev samostojne poslanske skupine, če bo stranka izstopila iz vladne koalicije.

Za zdaj lahko računa le na Jurija Lepa, Robert Polnar ga v nobenem primeru ne bo podprl, ostali trije poslanci pa si lahko še premislijo. Toda dokler si ne zagotovi njihove podpore, ne more potrkati pred vrati poslanske skupine SMC, kjer bi potreboval vsaj tri poslanske glasove.

V še težjem položaju je Jože P. Damijan, ki ga je prejšnji premier in prvak LMŠ primerjal z vegetarijancem na kolinah, predsednik DZ Igor Zorčič iz vrst SMC pa mu je javno odpovedal podporo, potem ko je Damijan v intervjuju za Delo svoje mandatarstvo označil za katastrofo.

Tako se že pojavlja vprašanje, koga lahko še prepriča koalicija ustavnega loka, če ne Damijanu ne Erjavcu ne bo uspelo pridobiti še sedem poslancev. Glede na to, da si vseskozi zelo prizadevajo v svoje vrste pridobiti tudi Novo Slovenijo, je morda odgovor na dlani – Mateja Tonina.

Prvak NSI lahko KUL zagotovi dodatnih sedem glasov svojih poslancev, vendar pod enakimi pogoji kot Erjavec – tako, da bi bil sam mandatar. Znano je, da se je Tonin že predstavljal kot možen mandatar po tako imenovanem latvijskem modelu, kjer je predsednik vlade nekdo iz manjše koalicijske stranke.

Drugače od Erjavca, ki ima pet poslancev, pa še za te je vprašljivo, če jih sploh ima, jih ima Tonin sedem, kar je matematično dovolj do 46 poslanskih glasov, če k temu prištejemo še glasove poslancev štirih strank KUL. Poslancev SMC in Desus pravzaprav sploh ne potrebujejo več.

Tonin se je videl kot možni mandatar v času rušenja Šarčeve vlade, ko naj bi na svojo stran pridobil poslance SMC, SAB in Desusa, nato pa bi ga podprla še SDS. Toda ko je Šarec odstopil, njegova vlada pa zaradi tega padla, je novo koalicijo sestavil kar prvak SDS Janez Janša sam, Tonin pa je v vladi dobil vlogo manjšega koalicijskega partnerja.

Zdaj bi se mu lahko uresničile njegove sanje, čeprav bi se znašel v novo antijanševski koaliciji, ki bi jo sam vodil. S težkim srcem pa bi ga morala podpreti celo Levica, saj bi v nasprotnem primeru ohranila na oblasti Janeza Janšo.