Predlagana zakonodaja, ki jo je vlada poslal v potrditev v Državni zbor namreč vključuje tudi 0,2-odstotni davek na bilančno vsoto bank ter zvišati stopnjo davka na dobiček z 19 odstotkov na 22 odstotkov. Tako bančni davek kot višji davek na pravne osebe naj bi veljala naslednjih pet let, s predvidenimi prihodki v višini približno 1,5 milijarde evrov do leta 2029.
Ukrep, ki naj bi – tako pravijo v koaliciji – letno prinesel okoli 100 milijonov evrov. Stanislava Zadravec Capriolo, predsednica Združenja bank Slovenije (ZBS), takšnemu ukrepu ostro nasprotuje in je zaskrbljena. Banke naj bi do sedaj za pomoč prizadetim v ujmi prispevale že osem milijonov evrov, s čimer naj bi po njenih besedah dobro pokazali svojo zavezanost skupnosti.
Bančni sektor je sicer ob prvem polletju ob visokih obrestnih maržah ustvaril rekordnih 533 milijonov evrov dobička pred davki oziroma 466 milijonov po davkih. Pa vendar v ZBS enostransko obdavčitev dobičkov bank zavračajo, saj da se njihovi dobički vsako leto spreminjajo in bodo – zlasti v luči morebitnih oslabitev in odpisov posojil zaradi poplav, verjetno prihodnje leto precej nižji.
Pravijo, da bodo tu potrebna tudi prestrukturiranja, ki bodo zagotovo vključevala tudi odpise dolgov po individualni obravnavi, kar pomeni, da bo treba oblikovati slabitve. Prav tako Zadravec Capriolo ocenjuje, da je bil odziv bank na naravne katastrofe zelo hiter in ustrežljiv.
Kot pravi, so opravili pristojbine za moratorij posojil in poenostavili postopke za ponujanje hitrega premostitvenega financiranja, kar zagotavlja hitro in učinkovito podporo tistim v stiski. Te pobude so na voljo tako posameznikom kot podjetjem, pri čemer banke sodelujejo z vlado pri proučevanju nadaljnjih sistemskih podpornih ukrepov.
Kot alternativo temu, banke vladi predlagajo majhen odstotek začasne obdavčitve dobičkov celotnega gospodarstva. Kot pravi Zadravec Capriolo, tak ukrep ne bi imel na nikogar pomembnega vpliva, saj bi tisti, ki imajo večji dobiček dali več, tisti, ki ga ne bi imeli, pa ne bi prispevali nič. Ideja vlade je tudi ustanovitev 300-milijonskega zunajproračunskega sklada, vendar se zdi ZBS-ju praktično neizvedljivo, da bi bile banke soustanoviteljice takega sklada – zaradi poslovnih kot regulatorih okvirov poslovanja.
Se pa glede ciljno usmerjenega rahljanja makrobonitetnih omeijtev za najbolj prizadete v ujmi pogovarjajo z Banko Slovenije. Šlo naj bi za ukrep, ki bi bil namenjen fizičnim osebam, ki bi lahko najemale potrošniške kredite po ugodnejših pogojih od tržnih, za obdobje daljše od sedmih let.
Banka Slovenije naj bi bila odprta za to idejo in je v ta namen bila oblikovana tudi mešana skupina bančnikov in predstavnikov BS, ki bo, če bi se izkazalo za potrebno, predlagala potrebne spremembe in ukrepe s ciljem, da bi se čim bolj ustrezno olajšal položaj ljudi.
Finančni minister Klemen Boštjančič je sicer napovedal, da bo kljub novim ukrepom glavni vir financiranja v prihodnjih letih ostalo zadolževanje države. Nov zakon naj bi bil le del širšega odgovora na znatne finančne izzive, ki jih predstavljajo škode zaradi poplav, ki naj bi Slovenijo stale do 10 milijard evrov ali približno 18 odstotkov letne gospodarske proizvodnje Slovenije.
