Je bila izredna odpoved delovnega razmerja Nataši Vodušek nezakonita?

Delovno sodišče že drugič razsoja, ali je bila odpoved nekdanji veleposlanici v BiH Nataši Vodušek sredi leta 2013 zakonita in ali bi bilo prav, da jo na ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ) ponovno zaposlijo, poroča Dnevnik.

Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je bila posledica tega, da je Voduškova leta 2008 v BiH povzročila prometno nesreče in je bila zaradi tega tudi pravnomočno obsojena na enoletno zaporno kazen.

Sodnica Gordana Skočič je enkrat že odločila, da je bila izredna odpoved nezakonita, a da je ministrstvu ni treba ponovno zaposliti. S sodbo pa nista bili zadovoljni ne Voduškova, ne država, saj sta se obe pritožili na višje sodišče. Slednje je sodbo razveljavilo in delovnemu sodišču naložilo, naj ponovno preuči, ali je bila izredna odpoved res prepozna, hkrati pa razčisti okoliščine v zvezi z možnostjo nadaljevanja delovnega razmerja.

V četrtek so tako ponovno zaslišali vodjo službe za pravne zadeve na MZZ Boštjana Puclja, konec decembra pa bodo ponovno zaslišali Voduškovo.

Voduškova je oktobra 2008, ko je bila zaposlena kot veleposlanica v BiH, s službenim vozilom in 1,75 promila alkohola v krvi povzročila prometno nesrečo. Na ljubljanskem okrajnem sodišču so jo spoznali za krivo konec leta 2011, sodba pa je postala pravnomočna marca 2013.

Ves čas kazenskega postopka je delala na MZZ, vendar ne kot veleposlanica. Štiri tedne pred odhodom v zapor pa je MZZ sprožil postopek za izredno odpoved. Voduškova trdi, da so zamudili zakonski rok.

Pucelj se v četrtek ni strinjal, da jih je Voduškova obveščala o poteku kazenskega postopka, pravnomočnosti sodbe in pozivih na prestajanje kazni. Okoliščine naj bi jim prikazovala drugače. Šele ob pravnomočnosti sodbe so lahko pregledali sodni zapis in ugotovili, da njene zgodbe ne držijo. Ker pa je zatrjevala, da do izvršitve kazni ne bo prišlo, so z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi čakali do trenutka, ko je bilo jasno, da bo morala na prestajanje kazni.

Skočičeva je na prvem sojenju razsodila, da je bila izredna odpoved res izdana prepozno, po 30-dnevnem roku. Odločila je, da je Voduškovi delovno razmerje formalno prenehalo šele maja lani, ko je bila na sodišču zadnja obravnava, in da ji mora MZZ za to obdobje obračunati vse zapadle plače s prispevki.

Ker pa je bilo porušeno zaupanje z delodajalcem, nadaljevanje delovnega razmerja ni bilo več mogoče. Tako je tožnici raje prisodila denarno povračilo v višini 18.400 evrov, če pa se k temu prišteje še plače za nazaj, bi državo odpoved stala več kot 55.000 evrov bruto, še piše Dnevnik.