Danes se spominjamo dogodka, ki je prestavljal meje v glavah, je na srečanju četverice JBTZ dejal Janez Janša. "Slovenci so pred 22 leti zaradi naših aretacij, zaradi vsega, kar se je dogajalo okrog procesa proti četverici, prvič pozabili na strah po drugi svetovni vojni in prišli na ulice demonstrirat za človekove pravice," je dodal.
Današnjega tradicionalnega srečanja ob obletnici Janševe aretacije leta 1988 in začetka t.i. afere JBTZ se sicer ni udeležil Ivan Borštner.Janša je spomnil, da so ljudske demonstracije potekale tudi za politične spremembe in za osamosvojitev. Ko je do osamosvojitve dejansko prišlo, so veliko takratnih zahtev tudi zapisali v ustavo in so te po njegovem postale "naš ustavni temelj, priznane vrednote".
Med nerazrešenimi vprašanji pa je ostala južna meja, opozarja, pri čemer "očitno z referendumom rešujemo nekaj, kar bi morali rešiti na drug način".
Franci Zavrl je dejal, da bi politika v tolikih letih verjetno lahko nekaj naredila glede meje, zato meni, da bo zdaj za izid referenduma o arbitražnem sporazumu ključno, kako se bodo odločili tisti volivci, ki niti ne mislijo iti glasovat. Sam sicer še ne ve, ali se bo referenduma udeležil. Če se ga bo, pa bo Zavrl glasoval za sporazum, saj bi s tem državljani pokazali, da znajo narediti tisto, česar politiki niso bili sposobni.
David Tasič pa je napovedal, da bo glasoval proti sporazumu, saj je po njegovem stanje, "v katero nas je Pahor pripeljal, neke vrste pat pozicija - nobena rešitev ni dobra. Tudi zavrnitev ni dobra, ampak je vseeno boljša kot sprejeti nekaj, za kar pravzaprav ne vemo, kako se bo izteklo."
Predsednik SDS Janša pa je citiral beseda premiera Pahorja, da se je zdaj odprlo okno priložnosti. Dodal je, da je to sicer res, vendar bomo to okno, ki po njegovem predstavlja pogajanja Hrvaške za vstop v EU, "s tem sporazumom zelo hitro zaprli, ne da bi to priložnost izkoristili" za uveljavitev svoje pravice, ki jih je imela že ob osamosvojitvi.
Janša je tudi ponovil stališče, da bo v primeru odločanja na podlagi mednarodnega prava verjetno upoštevan kataster, ki gre pri nekaterih točkah kopenske meje (Hotiza, Trdinov vrh) v škodo Slovenije.
Na vprašanje v zvezi z državnim odlikovanjem Tomažu Ertlu je Zavrl izrazil željo, da se s tem ne bi več ukvarjali. "Letošnje leto je bilo polno nekih ljudi, ki so kot zombiji prihajali iz preteklosti. Po mojem se je treba usmerjati v prihodnost in razmišljati o letu 2020," je dodal.
Afera JBTZ se je začela 31. maja 1988, ko so uslužbenci Službe državne varnosti priprli takratnega sodelavca Mladine Janeza Janšo, vojaški varnostni organi pa pripadnika JLA Ivana Borštnerja. Štiri dni kasneje so priprli še novinarja Mladine Davida Tasića, vojaški tožilec pa je obtožil tudi tedanjega urednika Mladine Francija Zavrla.
Po prvih aretacijah je nastal Odbor za varstvo človekovih pravic. Konec julija 1988 je senat vojaškega sodišča četverico obsodil na zaporne kazni. Odbor je pred obsodbo četverice organiziral množične proteste, proces pa je spodbudil tudi nastajanje novih političnih organizacij.